Planinsko društvo Onger Trzin

V nedeljo, 6. septembra 2009, se nas je 21 članov in prijateljev PD Onger Trzin odpravilo na obisk v Ziljske Alpe, na znan koroški razglednik - Dobrač (nem. Dobratsch). Najvišji vrh Dobrača, 2166 metrov visok Kuhriegel, ki stoji zahodno od Beljaka, se ponaša z vrsto zanimivostmi in je neverjetno razgleden!

A najprej nekaj besed o gori:

Dobrač ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30 metrov. Na vzhodnem stoji najvišja romarska cerkev v Evropi - rudarska cerkev imenovana Marija Na skali (Maria am Stein oz. Nemška cerkev). Leta 1692 so jo zgradili rudarji, ki so pod Dobračem kopali svinčevo in cinkovo rudo. Slovensko cerkvico Marije Pomagaj Na sveti skali (Windische – ne Slowenische! – Kirche) so zgradili še dve leti prej Slovenci iz čajne. Cerkvica je bila zadnjič obnovljena leta 2007.

Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte) v bližini katerega stoji leta 1971 zgrajeni, 164 metrov visoki TV stolp, ki je viden z mnogih naših gora.
Dobrač je znan tudi po svojem botaničnem vrtu. Na površini ok. 10.000 m² raste ok. 900 različnih vrst alpskih rastlin. Obisk botaničnega vrta je sicer najbolj primeren junija in avgusta.

V slovenski zgodovinski zavesti pa je Dobrač gotovo najgloblje zapisan po svoji legendi, da se je ob znanem beljaškem potresu 25. januarja 1348 z njegovih južnih pobočij sprožilo več skalnih podorov, ki so zasuli več vasi in samostanov.
Oglejski kancler Paolo Santonino je tako na svojem potovanju skozi Podklošter leta 1486 zapisal: »…S tega samostana (dominikanski samostan v Podkloštru, opomba avtorja) se vidijo na nasprotni strani velikanske in divje gore, katerih velik del je ob potresu leta Gospodovega 1348 na dan spreobrnjenja svetega Pavla žalostno zgrmel navzdol in zasul devet župnih cerkva in sedemnajst vasi, podložnih samostanu; niti sled ni ostala za njimi. Ob potresu se je podrlo tudi vse mesto Beljak in nobena stavba nad zemljo ni ostala cela …«.
Novejše raziskave (dr. Matija Zorn: Podori na Dobraču (Geografski vestnik 74-2, 2002, 9–20), dostopno na spletnem naslovu: http://zgds.zrc-sazu.si/gv74-2-zorn.pdf) govorijo o nastanku in posledicah podorov precej drugače in na podlagi novih dejstev postavljajo zgodbo v pravi zgodovinski okvir.

Trzinski planinci si zanimivih melišč na južni strani Dobrača sicer nismo ogledali (naloga za prihodnja leta!), smo pa zato toliko bolj uživali v čudovitem razgledu na severne stene naših, slovenskih vršacev ter upirali poglede proti vrhovom Zahodnih Julijskih ter Karnijskih Alp.
Seveda smo si ogledali tudi slovensko cerkvico pod vrhom, ki stoji na precej izpostavljenem robu nad strmim ostenjem, ki prepada v Ziljsko dolino.
Menda je nekatere navdušila pot, ki smo jo ubrali pod vrhom ('pretepanje' z rušjem po poti, ki se odcepi pri kažipotu Zum Jägersteig), drugi so si pri 11. parkirišču ogledali razstavljene lepe primerke okoliških kamnin in fosilov s štirijezičnimi razlagami, tudi slovenskimi (pohvalno!), otroci pa so uživali na igralih ob koči Rosstrattenstüberl.

Beseda je dala besedo in tudi naslednje leto verjetno lahko pričakujemo kakšen izlet na katerega od zanimivih razglednih vrhov na Avstrijskem Koroškem - na območje, kjer je slovenska beseda še vedno živa ...