Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Natisni stran
 

Planinsko društvo Onger se predstavi

Prve ideje za ustanovitev

PD Onger Trzin je bilo ustanovljeno leta 1983. Pravzaprav je društvo organizacijsko zaživelo že leto prej, ko se je zbrala skupina zagnanih trzinskih planincev, ki so ustanovili trzinsko sekcijo PD Janez Trdina iz Mengša. Ker niso vedeli ali bi trzinsko društvo lahko takoj samostojno zaživelo, so se odločili, da najprej poskusno delujejo kot sekcija pod okriljem mengeškega društva, kjer je bilo včlanjenih največ trzinskih planincev. Vsi skupaj so menili, da je potrebno odcepitev Trzincev iz mengeškega društva izvesti postopno, da njihov odhod v novo društvo ne bi škodil mengeškemu društvu, saj so nekateri od njih v mengeškem PD zasedali tudi vidne položaje.

 

Ustanovitev sekcije

 
  Mladinski planinski tabor v Logarski dolini leta 1982
   
Trzin je v tistem času hitro rasel. Dograjevali so namreč novo naselje v katerega so se z vsakim dnem priseljevali novi prebivalci, ki so bili pred tem člani drugih društev. Zato je bilo v kraju slišati vse več zahtev po ustanovitvi lastnega planinskega društva. V vodstvu takrat zelo dejavnega športnega društva Trzin so celo želeli ustanoviti kar svojo planinsko sekcijo. Da bi ustregli vsem, so se tisti, ki so imeli največ planinskih izkušenj in znanja odločili za salomonsko rešitev - ustanovitev sekcije, ki je bila hkrati sekcija mengeškega PD in sekcija trzinskega ŠD. Načelovanje sekcije je prevzel Miro Štebe, alpinistični inštruktor AO Mengeš in član GRS Kamnik, ki je bil takrat tudi podpredsednik PD Janez Trdina Mengeš.

Sekcija je takoj začela z zelo živahno dejavnostjo: pripravili so celo vrsto zelo množično obiskanih izletov, skupaj z Mengšani so v Logarski dolini pripravili mladinski planinski tabor, pripravili so več predavanj, na tečaje so poslali tudi nekaj kandidatov za planinske vodnike, markaciste in gorske stražarje, začeli pa so tudi organizacijske priprave za ustanovitev lastnega društva. Odločili so se, da bodo društvo poimenovali po hribu Onger, ki se dviga med starim in novim delom Trzina, vodja propagandnega odseka Jože Cof pa je izrisal tudi znak društva.

 

Ustanovni zbor društva

Ustanovni zbor društva je bil 10. februarja 1983, že pred tem pa so poskrbeli praktično vse za njegovo dobro delovanje. Na slavnostnem zborovanju so se spomnili tudi 90. obletnice organiziranega planinstva na Slovenskem in tudi 70. obletnice trzinskega rojaka, dolgoletnega urednika Planinskega vestnika in enega od najvidnejših planinskeih delavcev preteklega obdobja prof. Tineta Orla. Društvo je res živahno zaživelo.

Bogata je bila propagandna dejavnost društva. člani propagandnega odseka so sami slikali in risali prave umetniške plakate z vabili na izlete, ki so bili namenjeni vsem slojem trzinskega prebivalstva. V društvenem programu so bili tako izleti za mlade, kot za stare, posebno pozornost pa so namenjali družinskim izletom, saj je bilo takrat v Trzinu zelo veliko mladih družin z majhnimi otroki.

Prvi predsednik društva Miro Štebe je poskušal društvo kar najbolj približati Trzincem, zato je društvo pripravljalo tudi planinske piknike ob trzinskem bajerju, na katere so vabili tudi nečlane društva. Pripravljali so tudi različne izlete, ki so imeli bolj propagandni značaj. Z njimi so želeli v svoje vrste pritegniti nove člane. Tako so organizirali izlete v neznano, različna družabna srečanja in predavanja. Pripravili so celo sankaška tekmovanja, odločili pa so se tudi, da bodo pred koncem vsakega leta izdali svoj društveni koledar s katerim bodo druge krajane seznanjali z dejavnostjo društva, programi izletov in drugimi koristnimi nasveti. Tako rekoč na roke so člani društva sami tiskali, rezali in lepili na letvice lične koledarje natisnjene na netkano blago. Te koledarje so nato raznašali po trzinskih domovih in hkrati nabirali prostovoljne prispevke za delo društva. Od občine takrat denarja praktično niso prejemali, zato so ga morali za vso svojo dejavnost zbrati kar sami. Iz tistega časa so številnim članom ostala v prijetnem spominu tudi prizadevanja za izdelavo društvenih značk in klobučkov. Tudi značke, ki so jih naredili v serijah, so bile spet v veliki meri ročno delo prizadevnih članov, žal pa finančni učinek ni bil tak kot so si želeli.

 

Planinski tabori za mlade in starejše

 
  Na članskem taboru - avtobus Metohijaturista ni bil dosti daljši, kot je na sliki
   
Med pomembne naloge, ki so si jih v prvem odbdobju zastavili vsako leto pa so bili tudi planinski tabori. Vsako poletje so pripravili mladinski planinski tabor in članski planinski tabor, ki pa je bil po navadi bolj manjša odprava kot pa tabor. Obiskovali so namreč manj znana pogorja tedanje Jugoslavije, zaneslo pa jih je tudi v pogorja drugih držav. Med drugim so t.i. članske tabore pripravili v Durmitorju, Prokletju, Tatrah, bili so na Olimpu in Parnasu v Grčiji, v Pirinejih, na Korziki, obiskali pa so tudi najvišji vrh Evrope Mont Blanc in nekatere druge najbolj priljubljene vrhove v Centralnih Alpah in Dolomitih. najbolj odmevne odprave so pripravili v kasnejših, že bolj zrelih letih društva. Med drugim so se povzpeli na najvišji vrh Afrike Kilimandžaro in Mt. Kenjo, šli pa so tudi pod Mont Everest ter v Avstralijo in Novo Zelandijo. Večino najbolj odmevnih članskih taborov oz. izletov je vodil Aleksander čičerov, ki je bil najprej podpredsenik društva, nato pa je prevzel tudi samo vodenje
društva.

 

Množične prostovoljne akcije

Kot večina prostovoljnih društev se je tudi naše ubadalo s stalnim pomanjkanjem denarja, zato so se, še zlasti pred večjimi društvenimi izleti večkrat organizirale različne delovne akcije. Več let zapored so naši člani pogozdovali v gozdovih v okolici Trzina, Mengša, Domžal, Ihana, Dobena in črnuč, čistili so prostore osnovne šole v Trzinu, pripravili pa so še druge akcije, ki so jim v društveno blagajno prinesle vsaj nekaj denarja.

 
  Društvo je bilo zelo aktivno pri pogozdovanju
   
Zelo odmevne so bile tudi nekatere akcije članov odseka za varstvo narave in Gorsko stražo. Pripravili so več ogledov rastišč redkih in zanimivih rastlin, na območju Trzina pa so poskušali odkriti kar največ zanimivih in ogroženih rastlin. Poskusili so zaščiti rastišča in preseliti kolonijo močvirskih tulipanov oz. žerjavčkov, kot jim rečejo Trzinci pred prihodom gradbenih strojev, ki so gradili Mlake, vendar se jim to ni posrečilo, saj se žerjavčki, ki so jih preselili v arboretum Volčji potok, niso prijeli. V trzinskih gozdovih so varstveniki našli tudi rastišča lepega čeveljca in nasade doglazij, visokih jelkam podobnih iglavcev iz Severne Amerike. Imeli so tudi delovne akcije v botaničnem vrtu na Velem polju pod Triglavom. Vsako leto so pripravili tudi po več čistilnih akcij v okolici Trzina in tudi na poteh, ki so jih obiskovali. Ko so markacisti dobili v oskrbo poti na Krvavcu, so skupaj z njimi tudi tam pripravili čistilne akcije. Markacisti so kmalu po ustanovitvi društva od Kranjčanov in Kamničanov prevzeli skrb za urejenost poti na pobočjih Krvavca in sosednjih hribov. Redno skrbijo tudi za izobraževanje novih markacistov.

V prvem obdobju so se člani društva udeleževali tudi delovnih akcij s katerimi so pomagali drugim društvom. Tako so kar nekajkrat pomagali članom PD Integral iz Ljubljane pri gradnji koče na planini Pri jezeru.

Društvo je nekaj časa skrbno urejalo dokumentacijo o svoji dejavnosti, vendar pa je to delo, po tem ko so se dokumentacisti večkrat zamenjali, zamrlo. Za boljše obveščanje članstva so člani propagandnega odseka v prvem obdobju dali tiskati različne zgibanke, kasneje pa so začeli izdajati društveni časopis. Sprva se je bilten imenoval Vongerčki, ko ga je začel urejati Emil Pevec pa je dobil ime Ongrčki. časopis je krepko pridobil na kakovosti in se je prav gotovo uvrščal med najbolj kakovostna društvena planinska glasila pri nas. Sprva je časopis izhajal dokaj redno, kasneje pa zaradi različnih vzrokov žal na vse bolj redke čase.

Mladinski tabori so po letu 1997 dobili zaključek s knjižico, ki je na prijeten, šaljiv način poročala o tem kako so tabor preživeli. Sedaj imajo že udomačeno ime: B.N. (Brezmejna Navkreberlazenja)

 

Pridobivanje lastnih prostorov

V prvem obdobju je imelo društvo precejšnje težave s prostorom. člani UO in društvenih odsekov so sestankovali po različnih sejnih sobah in dvoranicah po Trzinu, neredko pa tudi kar po gostinskih sobah v Trzinu in tudi v Loki. Ob 5. obletnici je društvo le dobilo v uporabo hišico v novem delu Trzina. Sprva jo je moralo deliti s Športnim društvom Trzin, kasneje pa so dobili pravico do uporabe cele hišice izključno le člani PD. Ob 10. obletnici društva in 80. obletnici rojstva prvega častnega člana društva prof. Tineta Orla so v hišici uredili spominsko zbirko o svojem znamenitem rojaku, pripravili pa so tudi zelo odmeven Teden trzinskih planincev, ki so ga popestrili s številnimi družabnimi in drugimi prireditvami.

 

Mladinski odsek

Še zlasti v zadnjem desetletju je med najbolj prizadevnimi in tudi uspešnimi odseki društva Mladinski odsek. V prvem obdobju so se na krmilu društva menjavali različni načelniki, vendar nikomur ni uspelo zajeti vseh mladih. Sprva so v vodstvu društva svojo pozornost usmerjali predvsem v dve starostni skupini mladih planincev. Za najmlajše so prirejali t.i. družinske izlete, precej pa so se trudili, da bi izoblikovali skupino izvenšolske mladine, ki bi organizirano zahajala v gore. To jim je uspevalo le v manjši meri. Še najbolj uspešne akcije mladinskega odseka so bili vsakoletni mladinski tabori, ki jih je v prvem obdobju najpogosteje vodil pokojni Jože Štih.

Ko je vodenje MO prevzel Emil Pevec je njegovo prizadevno delo kmalu rodilo sadove. Na OŠ Trzin je izoblikoval dejavno skupino mladih, ki so pridno zahajali na izlete in druge akcije, zraven pa so se tudi prizadevno učili zakonitosti in spretnosti planinske šole.
Že leta 1993, ko so se prvič udeležili tekmovanja Mladina in gore, so dosegli odlično 2. mesto. Leta 1995 so svoja prizadevanja kronali z naslovom državnih prvakov. Tudi naslednje leto, ko so bili člani mladinskega odseka gostitelji tekmovanja Mladina in gore, je trzinska ekipa osvojila prvo mesto. Solidno so se mladi trzinski tekmovalci uvrščali tudi na naslednjih tekmovanjih in leta 2002 Trzince in vse ostale spet prijetno presenetili z naslovom državnih prvakov.

Poleg tekmovanj in taborov, ki so med najbolj odmevnimi akcijami mladinskega odseka, moramo omeniti tudi celo vrsto njihovih izbranih izletov. Pridno osvajajo vrhove v sredogorju, neredko pa zahajajo tudi do najvišjih vrhov, še zlasti tistih, ki so nekoliko manj poznani in odmaknjeni od modnih planinskih poti.

Mladinski odsek pa je nekaj let pritegoval pozornost širše slovenske srenje tudi z zelo kakovostnimi planinskimi in alpinističnimi predavanji v prostorih OŠ Trzin. Na teh predavanjih so iz meseca v mesec gostili najvidnejše predstavnike slovenskega in svetovnega alpinizma. Naj navedemo le nekaj imen predavateljev: kar trikrat so gostili Tomaža Humarja in Dava Karničarja (Tomaž je v Trzinu »predpremierno« prikazal film o plezanju v El Capitanu in imel eno prvih predavanj po vzponu v Daulagiriju), gostje so bili še Marko Prezelj, Silvo Karo, Viki Grošelj, Stane Klemenc, Pavle Kozjek, Tomaž Jakofčič, Urban Golob, Zvonko Požgaj, Erik Švab, Tanja Rojs in Andrej Grmovšek in drugi. O teh predavanjih in drugih akcijah so člani MO redno pisali v Ongrčkih in v trzinskem časopisu Odsev.

člani MO so skupaj z Mladinsko komisijo PZS med drugim v Trzinu pripravili tudi seminar za urednike planinskih društvenih glasil.

Še bi lahko naštevali, vendar bi verjeno vedno spregledali ali preskočili katero od številnih dejavnosti, ki se jih lotevajo člani PD Onger Trzin. Lahko le rečemo, da je društvo kot živo bitje in da je v njegovem življenju vrsta različnih vrhuncev pa tudi padcev. Še zlasti je ta nihanja mogoče zaznati ob spremembah na čelu društva. Po prvem predsedniku Mirotu Štebetu, so se za krmilom društva izmenjavali: Aleksander čičerov, Živko Savič, Janez Žnidar, Rudi Schoss, zdaj pa društvo vodi Emil Pevec. Vsak od predsednikov je v vodenje društva prinesel svoje izkušnje in svojo filozofijo. Vsak je po svoje zaznamoval delo društva, to pa že vseh dvajset let svojega obstoja igra pomembno vlogo v društvenem in družabnem življenju Trzina.

Miro Štebe

PS:
Od takrat, ko je Miro napisal ta članek, se je že marsikaj spremenilo.
Mladi planinci so leta 2009 osvojili že četrti naslov državnih prvakov v tekmovanju "Mladina in gore" - tako, da smo tekmovanje leta 2010 Trzinci gostili že tretjič.
Pa še marsikaj bi lahko zapisali ... morda pa bo to izziv za nov, dopolnjen članek o zgodovini društva ... Kdo ve?

 

10.02.2006 23. rojstni dan PD Onger Trzin (10.2.2006)

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.