|
Prisojnik, Razor (16.9.2007) – 1
21.09.2007
Tokrat sta si Miro in Tomaž zastavila zelo smel načrt: preko Kopiščarjeve poti skozi Prednje okno na Prisojnik, nato prečenje proti Razorju in vzpon na njegov vrh (podrta pot očitno ni bila ovira!), nato pa sestop čez Kriško steno v Krnico.
Tomaž je to popotovanje po Julijskih velikanih opisal takole:
Da ne bi ostalo samo pri besedah sva z Mirom včeraj opravila zgoraj omenjeno prečenje. Zadeve sva se lotila kar z dvema avtomobiloma, enega sva pustila pri Mihovemu domu, drugega pri Erjavčevi koči. Sicer je jutro obetalo lepši dan, ampak temu ni bilo čisto tako! Najprej sva se preko Kopiščarjeve poti mimo Prednjega okna povzpela na greben Prisojnika. Tam sta naju 'sprejela' močan veter in megla – to niso bili nič kaj obetavni trenutki za nadaljevanje ture. Na vrhu Prisojnika sva se zadržala kar malo preveč časa, bila sva zelo skeptična, vrhovi so bili v glavnem povsem v megli. Vseeno sva se odločila za nadljevanje poti in odšla naprej proti Prisojnikovemu Zadnjemu oknu. Svet je tu izredno krušljiv, potrebna je velika previdnost. V škrbino se spustimo po drzno speljani zavarovani poti. Sestop v krnico Mlinarice se izredno vleče, pot pa je mestoma kar zahtevna. Tukaj se lahko še premislimo in se po poti vrnemo nazaj na Vršič. Ampak Razor je bližje. Tu sva imela kar precej sončnih trenutkov, medtem ko se na drugi strani megle z Razorja nikakor niso hotele odmakniti. Do sedla pod Razorjem je speljana pot z izredno lepimi prehodi.
Pod vrhom Razorja tavava v megli, del poti je pred kratkim odnesel podor. Je pa precej krušljiv tale vrh. Samo vpiševa se v vpisno knjigo, ta dan sva bila edina "ekstremista" na Razorju in že hitiva navzdol proti Kriškim podom, saj naju je čas že kar priganjal. Nad Kriško steno so se megle umaknile, bilo je lepo! Hitiva navzdol, sam sem si pot čez Kriško steno predstavljal nekoliko bolj zahtevno, pa sploh ni bilo hudo. No, Miro se je celo spraševal; ali bova sploh kaj plezala? Sestop čez steno poteka v glavnem po grušču. Nekaj jeklenic, ki so na novo nameščene, pa na nekaj mestih olajša sestop. Nočno moro sva doživljala pri sestopu po meliščih nad Krnico, ko sva izgubila pot, pa sva potem kolovratila po grapah, velikih balvanih, … Kar se mene tiče je bil to še najbolj zahteven del poti! Pozimi je tu neprimerno lepše.
Skratka, pot iz Vršiča na Kriške pode po južni strani ali pa prek Prisojnika in Razorja je ena najlepših v Julijskih Alpah, je pa izredno dolga.
Tomaž Š.
 |
 |
Začetek poti pri Erjavčevi koči … (foto: Miro) |
 |
|
… nas slednjič pripelje tudi do skal, ki zahtevajo samovarovanje. (foto: Miro) |
 |
|
Detajl iz slikovite Kopiščarjeve poti. (foto: Miro) |
 |
|
Megla zakriva Ajdovsko deklico (foto: Miro) |
 |
|
Tomaž (foto: Miro) |
 |
|
Miro (foto: Tomaž) |
 |
|
Kopiščarjeva pot je dobro zavarovana, a je zaradi zahtevnosti primerna le za planince z večjo »kilometrino«. (foto: Tomaž) |
 |
|
Pogled iz stene proti Vratcom (1807 m - preko njih pelje znana planinska pot z Vršiča na Slemenovo špico in naprej v Tamar). Levo Nad Šitom glava (2087 m), desno Prednje Robičje (1941 m) in Zadnje Robičje (1930 m). (foto: Miro) |
 |
|
Miro v spodnjem delu prehoda skozi Prednje okno (foto: Tomaž) |
Poglejte še:
Prisojnik, Razor (16.9.2007) – 2
Prisojnik, Razor (16.9.2007) – 3
|
