|
Brisanje prahu s planinskega spomina: Resnica o Morbegni
15.12.2014
Poobjava dveh člankov iz oktobrske številke Planinskega vestnika, ki močno širita poznavanje našega dojemanja kulturne dediščine in razkrivata:
- Kako smo sedem desetletij impozantno najviše zgrajeno zgradbo v naših gorah imenovali narobe.
- Kako so jo želeli po II. svetovni vojni spremeniti v planinski dom, Kugyjev dom pod Triglavom (kot marsikatero drugo zapuščeno stavbo) - a so to namero opustili.
- Kakšni načrti za obnovo so že obstajali.
Zanimivih informacij pa je še in še. Vabljeni k branju!
Večina planincev jo je poznala kot kasarno Morbegna. V resnici pa je bila Caserme Rifugio Vittorio Emanuele III di Monte Tricorno (Triglavska gorska vojašnica (kralja) Vittoria Emanula tretjega). Tako je zgledala še leta 1969 ...
Ista zgradba julija 2010 (vir: http://zupe.rajce.idnes.cz/Julske_Alpy/). Za razdejanje v zadnjem desetletju niso krive naravne sile!
Pri zgodovini je najbolj zanimivo to, da se včasih šele z večjo časovno oddaljenostjo razkrijejo nova spoznanja ali pa sesujejo splošno sprejete resnice. Ruševina po imenu Morbegno je natančno takšna zgodba. Dobrih sedem desetletij se je vlekla njena saga pod Glavo za Planjo, na katero naslonjena je še pred dobrim desetletjem pritegovala začudene poglede planincev, ki ob mulatjeri z Doliča proti Triglavu niso pričakovali tako impozantne kamnite zgradbe.
Danes je ni več. Vzrokov je, kot smo pisali že v preteklosti, več. Zagotovo pa je v kup kamenja ni spremenil le zob časa, niti ni res, da smo jo načrtno pustili propasti zgolj zaradi tega, ker so jo postavili Italijani. To bi bil seveda dober razlog, ki bi opravičeval naš narodni ponos – če ne bi v Julijcih stalo nekaj deset italijanskih vojaških objektov, ki so še danes v funkciji planinskih, lovskih, pastirskih ali kako drugače izkoriščenih koč. Prav tako ni nikoli nikogar motilo v Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah ali na Pohorju, da smo po koncu prve svetovne vojne prevzeli koče, ki so jih zgradile nemške planinske sekcije. Velika italijanska zgradba pod Triglavom je bila moteča zgolj zato, ker je stala nekaj borih metrov više kakor slovenski dom na Kredarici.
Uvod v članek Pod Triglavom ni prostora za še eno kočo
Priporočamo dodatno branje:
Bo/je najvišja planinska postojanka (Zidovi bivše italijanske vojašnice se hitro rušijo), junij 2006
Srečanje z Lojzom (Alojzij Žakelj, domačin izpod Triglava), november 2014 [Članek je bil preko današnjega dne (15.12.2014) umaknjen s spleta!]
Iz pogovora z Lojzem: ... Ko sem leta 1977 pričel z obnovo tega bunkerja, je bil ta že ves razpokan. Moral sem ga temeljito obnoviti. Že davno bi propadel in postal samo še ena ruševina več v našem lepem gorskem svetu. Morbegna pa je morala propasti, ker na temeljih okupacijske postojanke ne sme stati najvišja planinska koča Slovenije. (!!!) To bi bilo za državo Slovenijo zelo slabo. Zaradi naravovarstvenih razlogov ne bi smela tam stati nobena koča. To je zadnja divjina, prvobitna lepota Triglava in mora tako tudi ostati. Saj je koč okoli Triglava že tako preveč. ...
Opomba: Na temelju italjanskih vojaških zgradb stojijo (ali pa so obnovljene kar iz njih) npr.
- Koča na Mangrtskem sedlu (obmejna stražarnica)
- Zavetišče pod Špičkom (opazovalnica)
- Koča pri izviru Soče (vojašnica)
- Dom dr. Klementa Juga v Lepeni (vojašnica)
- Koča na planini Razor (vojašnica)
- Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (obmejna stražarnica)
- Dom starejših občanov na Petrovem brdu (vojašnica)
- Dom Andreja Žvana-Borisa na Poreznu (obmejna stražarnica)
- Psihiatrična bolnišnica Idrija (vojašnica)
- Planinska koča na Snežniku
In kdor želi še kaj več zvedeti o "planinskih poteh" v okolici "ex-Morbegne":
|
