Napovednik filma Sfinga (premiera: 13. aprila 2011)
21.03.2011

V Egiptu je varovala grobnice velikih kraljev, v Stari Grčiji pa je popotnikom postavljala težko uganko. Triglavska Sfinga je tako velika, da si dovoli oboje.

Sfinga
Igrano-dokumentarni film

MITOLOGIJA
Mnogo slovenskih mitov je vezanih na gore. Poznamo pravljico o Zlatorogu in njegovem Bogatinu, o Špikovem velikanu pa tisto o okameneli Ajdovski deklici. Tudi okoli Triglava se plete cel niz pripovedk.
V njegovo severno steno sta začrtani dve bajeslovni skrivnosti. Zlatorogove police in Sfinga – stražar doline, ki vodi k Triglavu. Dostojanstvena, veličastna, nedostopna. V vzvišeni lepoti svoje kamnite podobe je združila mogočnost egipčanske in zagonetnosti grške sfinge. V Egiptu je varovala grobnice velikih kraljev, v Stari Grčiji pa je popotnikom postavljala težko uganko. Triglavska Sfinga je tako velika, da si dovoli oboje.
vir: http://www.sfinga.net/

TRIGLAVSKA SFINGA

	Triglavska Sfinga (vir: http://www.ispace.si/

Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti preko triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila t.i. Sfinga, tristo metrski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov, je tudi najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko.
če na Sfingo pogledamo z levega roba Amfiteatra, prodnate krnice sredi stene, nam bo v profilu namreč pokazala svoj veličastni kamniti obraz, zato so jo poimenovali kar po starodavni znamenitosti.
Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma, sredi 60-ih let uspešno upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je Alešu Kunaverju in Kazimirju Drašlarju, v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer. Njen obraz pa je ostajal ne preplezan vse dokler se pod steno na isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih urah naporov sta rešila skrivnost obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji.
Skoraj trideset let kasneje, sta jo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci še enkrat dobili svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih pripomočkov.
vir: http://www.sfinga.net/

Režija: Vojko Anzeljc
Scenarij: Gregor Kresal, Tine Marenče
Direktor fotografije: Matej Križnik
Tonski mojster: Gašper Loborec
Glasba: Tomaž O. Rous, Siddharta
Animacija: Studio Kerozin
B.A.S.E.: Robert Pečnik
Izvršni producent: Sašo Kolarič
Produkcija: Produkcijska skupina Mangart, Sfinga Pro, Produkcija Viharnik
Dolžina filma: 70'
Film o filmu: Rožle Bregar, Gašper Kocjančič

NAPOVEDNIK FILMA

SFINGA napovednik from Sfinga on Vimeo.

S skupino Siddharta so ustvarjalci filma že pred snemanjem (prvi snemalni dan: 8. 8. 2010) sklenili dogovor, da skupina Siddharta za film odstopi pesem Narava z njihove zadnje plošče Saga, ustvarjalci filma pa temu doživetemu poklonu slovenski naravi, pripravijo videospot, ki bo hkrati tudi napovednik filma.
Režija in scenarij: Gregor Kresal
Direktor fotografije: Matej Križnik
Montaža: Rožle Bregar in Gašper Kocjančič

Ob premieri filma bosta izšli dve knjigi (http://www.sfinga.net/page/knjiga)

Uradna premiera filma Sfinga bo v sklopu 5. mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale (Cankarjev dom, Linhartova dvorana) v sredo, 13. aprila 2011 ob 18.30.
Lepo vabljeni že sedaj.