Planinsko društvo Onger Trzin

v tretje gre rado, pravi slovenski pregovor, seveda, ko pa tudi v drugo ne bo šlo!
Izlet na Kolovrat je do nadaljnjega prestavljen, tokrat pa sta nam jo zagodla »malo oslabela« burja in »gripa pod nadzorom«.

Kolovrat nas bo menda še nekaj časa čakal, če ne prej, ga naskočimo v času regrata…

Pa lep konec tedna,
Miha

Zadnje sporočilo (21.10.2009):

Pozdravljeni še enkrat,

odločeni smo, da napravimo konec vsem trzinskim virozam, anginam, gripam in prehladom, zato z veseljem sporočam, da izlet TO SOBOTO BO. Prijave zbiram na e-naslov (miha.pavsek@zrc-sazu.si) in prek SMS (031/658-598).
Še droben namig – sicer še ne vemo zanesljivo, kakšno bo ta dan vreme, a bo nad Srednjo Soško dolino precej lepše kot v Trzinu, zato se nikar ne obotavljaj in se nam pridruži(-te). Do takrat se bo še nekoliko (opralo in) ogrelo, zato se nam lahko v »družinskem paketu« pridružijo tudi mlajši osnovnošolci. če sem še koga izpustil ali pozabil, posredujte prosim dalje.

Gorniški pozdrav v upanju, da se vidimo,
Miha Pavšek

------------------------------

IZLET JE PRESTAVLJEN NA SOBOTO, 24. 10. 2009!

»Sonček boža tačice
naše bele mačice.
O, da je lenuška,
to pa ni resnica –
ona je predica.
Kadar naigra se,
»na KOLOVRAT gre in sede,
potem pa zamiži in sladko prede.«

Družinski izlet na Kolovrat – sobota, 24. 10. 2009 (podrobnosti)

ZBOR 1: ob 7.30. uri na parkirišču pri OŠ Trzin;
VOŽNJA: okrog 110 km oziroma slabi dve uri minut (Trzin–Ljubljana–Logatec–Idrija–dolina Idrijce–Tolmin (glej tudi PAZI na CESTI…);
ZBOR 2: ob 9.30. uri na parkirišču ob glavni cesti pri odcepu za tolminsko pokopališče (takoj za mestom);
ODHOD IZ TOLMINA (pri pokopališču/glej krogec): ob 9.35. uri, 10-minutna vožnja (12 km) mimo Volč po gorski cesti skozi dolino Kamnice do mejnega prehoda Solarji (920 m), kjer bomo pustili jeklene konjičke (glej kvadratek) in se odpravili »na fronto«;
IZLET - POTEK: slemensko pohajkovanje med ostanki 1. svetovne vojne in divjimi pogledi na okoliške gore, slemena ter griče, vse skupaj s »šmarnogorsko« višinsko razliko; od izhodišča prek vrhov Na gradu (1114 m)–Trinški vrh (1138 m)–Nagnoj (1193 m) in prek najvišjega – Kuka (1243 m), kjer stoji repetitor; povratek skozi beneške vasi oziroma zaselke na sončni strani Kolovrata – Dreka, Trinko, Codar in Kraj;
MALICA ali KOSILO: v Dreki (gostilna) ali v planinski koči Solarji;
HOJA: lahka pot, skupaj s počitki 4–5 ur;
VRAčANJE V TRZIN: odhod s Solarjev okrog 16.30 ure, prihod na parkirišče pri OŠ Trzin okrog 19. ure;
PREVOZ: z osebnimi avtomobili v lastni režiji (pred OŠ se bomo prerazporedili, da bo šlo čim manj avtomobilov);
STROŠKI: za gorivo in malico oz. kosilo;
DRUGO: športna in morebitna druga jesenska presenečenja;
IZLET VODI: Miha Pavšek

POVEčAJ SLIKO

Malo za zabavo - malo zares: CESTNA OPOZORILA (relacija Trzin - Tolmin) - program Via Michelin (v angleščini)

Kolovrat je predalpsko hribovje na desni strani Soče, zahodno od Tolmina z najvišjim vrhom Kuk (1243 mnm) nad Livkom.
Kolovrat je okoli 7 km dolg gorski hrbet, ki se razprostira na višini 800 do 1100 mnm, med Soško dolino in Beneško Slovenijo, po katerem poteka državna meja med Slovenijo in Italijo od Livškega prelaza (690 mnm pri naselju Livek) do Kamberškega hribovja.
Kolovrat je bil mejno ozemlje med Beneško republiko oziroma Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko, po rapalski pogodbi pa med Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je velik del Kolovrata pripadel Italiji.
Na prisojnem pobočju so na slovenski strani Livek in Livške Ravne, na osojni italijanski strani pa je več zaselkov (Dreka, Laze, Trinko, Kras, Lambaj).
Na severni strani Kuka je bilo postavljenih več smučarskih vlečnic za smušarsko središče Livek, sedaj pa je ob smučišču, ki ne obratuje zgrajeno apartmajsko naselje Nebesa.

Vir: Wikipedia

KOLOVRAT - muzej na prostem
Italijanska tretja obrambna črta
(linea d' armata).

Zgodovinski oris: Na desnem bregu Soče se med Kobaridom in Tolminom dviga strmo pobočje Kolovrata. Po njegovem grebenu je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvi dan vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga pričele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambne črte, ki so jo poimenovali »linea d' armata«. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder so opazovali soško bojišče od Krnskega pogorja, Mrzlega vrha, tolminskega mostišča do Banjške planote. Iz teh visokih položajev so italijanski topničarji lahko streljali na avstro-ogrsko prvo obrambno črto, oskrbovalno pot med Tolminom in Baško grapo ter druge pomembne cilje v avstro-ogrskem zaledju. Celoten greben je bil prepreden tudi z utrjenimi jarki. Preko sedla med vzpetinama Na Gradu (1115 m) in Trinškim vrhom (1139 m) je tekla pomembna oskrbovalna pot, ki je povezovala zaledje s položaji pred tolminskim mostiščem oziroma s prvo in drugo črto italijanskih položajev. Položaji na Kolovratu so Italijanom pomenili eno ključnih točk obrambe v 12. soški ofenzivi. Poveljstvo avstro-ogrske vojske je častniku, ki bo zavzel to točko, obljubilo visoko odlikovanje »Pour le mérite«. Podeljeno je bilo nadporočniku Schörnerju, ki je s svojo enoto, v sestavu nemškega Alpskega korpusa, zavzel položaje Na Gradu že zvečer prvega dne ofenzive 24. oktobra 1917. Z zasedbo le teh so si nemške enote odprle pot za nadaljnji prodor po grebenu Kolovrata in Matajurja ter naprej v Furlansko nižino. V bojih na Kolovratu je kot poveljnik enote Württemberškega gorskega bataljona sodeloval tudi nadporočnik Erwin Rommel. Tretjega dne 12. soške bitke je s svojo enoto zasedel Matajur.

Današnje stanje: Na grebenu Kolovrata je urejen muzej na prostem. Od tod se odpira lep razgled na nekdanje bojišče od Krnskega pogorja do Svete Gore in Furlanske nižine. Tu se nahajajo poveljniška in opazovalna mesta, mitralješki in topniški položaji, kaverne ter mreža strelskih in povezovalnih jarkov v več etažah. Objekti tretje obrambne črte italijanske vojske so na gosto posejani na obeh straneh meje. Posebnost obnove na teh položajih je uporaba originalnih gradbenih materialov (kovinske mreže za utrjevanje brežin, valovita pločevina, kamnite skrile,…) iz obdobja prve svetovne vojne.

Obnovo in vzdrževenje italijanskih položajev na slovenski strani Kolovrata izvaja Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«.

Vir: Poti miru v Posočju