Peca (9.9.2007)
12.09.2007

Boštjan je vodil društveni izlet na Peco. Skupaj se je tokrat nabralo osem udeležencev, od tega trije otroci. In kako je opisal izlet?

Vreme je bilo danes res primerno za hribolazenje – sonce, a ne preveč vroče. Edino na vrhu je malce preveč pihalo in kakšen oblak na nebu je bil tudi preveč.

Avto smo pustili v dolini Topla (zelo simpatična dolina) v bližini vhoda v rudnik svinca ter so v dveh urah sprehodili po lepi, markirani poti do doma pod Peco. Ta pot je samo na dveh mestih malce bolj strma. Od doma smo potem rabili še dobro urico do vrha (Kordeževa glava, 2125 m). Nazajgrede smo se še enkrat ustavili pri domu, kjer so se nekateri dobro najdeli (jota), drugi posladkali z domačim štrudlom tretji pa uživali v kavici - vsi skupaj pa smo se prav prijetno martinčkali. Sledil je še spust v dolino Topla ter dolga vožnja nazaj v Ljubljanski konec.

Foto: Boštjan

Aljaž, Žan, Miha, Nataša in Boštjan so jo že navsezgodaj mehnili iz doline Topla proti Kordeževi glavi

Najvišji vrh Pece - Kordeževa glava (slikano iz planine pri Gornjem Hlevu - nad kmetijo Fajmut)

Na Koroškem trikotne markacije označujejo Koroško planinsko pot

Po lepi gozdni pot smo jo mahnili proti Domu na Peci

Del poti je v zelo slabem stanju, zato so koroški markacisti na novo markirali obvoz

Pogled proti Grintavcem - od Ojstrice do Kočne

Raduha ter njena severna stena

Nataša in Miha uživata v lepem razgledu

Junaki, ki so osvojili Kordeževo glavo

• Krajinski park Topla (1350 ha) so ustanovili leta 1966. Dolina Tople je bila poseljena že konec 16. stoletja. Ohranilo se je pet starih kmetij: Burjakova, Florinova, Kordeževa, Fajmutova in na 1120 m Končnikova. Vsaka domačija je imela hišo, preužitkarsko hišo, skedenj, hleve, kaščo, ob potoku pa ponekod še mlin ali žago. Rezbarije in poslikave pričajo, da so imeli tukajšnji ljudje kljub trdemu življenju čut za lepo. Rudarjenje se je začelo leta 1834. Pod Peco so bila bogata nahajališča redkih mineralov ter svinca in cinka. Več kot 230 milijonov let stare kamnine hranijo fosilne polže in amonite, prebivalce nekdanjega morja. Topla se izliva v Mežo. V njunih vodah živijo raki koščaki in potočne postrvi. V teh krajih je veliko zanimivih metuljev (gorski apolon je najverjetneje že izumrl) in ogroženih rastlin (najmanjši jeglič, alpska zlatica, polegla alpska azaleja, muškatni kamnokreč, kamniška murka, peška ovsika – trava, ki izvira prav s Pece). V smrekovih gozdovih je tudi precej macesna. Tod je najti divjega petelina, više pa ruševca in belko ter alpskega zajca in gamsa.
• Prvo kočo pod Peco je zgradila Mežiška podružnica SPD in jo odprla junija 1928. Februarja 1943 so jo požgali partizani, da je ne bi uporabil okupator. PD Mežica je leta 1953 zgradilo manjše planinsko zavetišče, leta 1957 pa so odprli velik nov dom.
• Bližnji Mladinski dom je v nekdanji obmejni stražnici pod domom leta 1975 uredil Mladinski odsek PD Mežica.
• Blizu Doma pod Peco stoji kapelica sv. Cirila in Metoda iz leta 1936. Leta 1999 je dobila še zvonik in zvon, posvečen Antonu Martinu Slomšku.
• Votlina kralja Matjaža je v začetku opuščenega rudniškega rova. Za zaklenjeno kovinsko pregrado je bronast kip kralja Matjaža, spečega za mizo, v naravni velikosti, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. Prvotni leseni kip (doprsni, delo Nika Pirnata) iz leta 1932 je bil med drugo svetovno vojno uničen.