Gradiška Tura (2.4.2006)
04.04.2006

V ostenjih nad Vipavo, ki so prepredena s plezalnimi smermi, se skriva pravi plezalni biserček za običajne planince. Prizadevni vipavski planinci so namreč leta 1969 po zamisli takratnega župnika v Podragi, učitelja klasičnih jezikov na Srednji verski šoli v vipavskem malem semenišču in obenem predsednika vipavskega PD Otmarja črnilogarja in alpinista Toneta Sazonova – Tonača uredili zavarovano plezalno pot in jo poimenovali po Fricu Furlanu, ki se je v stenah Gradiške Ture smrtno ponesrečil leta 1952.

Kot že večkrat v zadnjih letih, smo se trzinski planinci spet podali po Furlanovi poti na Gradiško Turo (793 m). Kaj smo počeli tam, kljub temu, da so »vremenkoti« spet pošteno zgrešili, si lahko ogledate v nadaljevanju.

Foto: Boštjan Kralj

Ostenje Gradiške Ture je zelo razsežno – za planince pa je seveda izredno pomemben steber, po katerem vodi Furlanova plezalna pot.

Furlanova pot na skici iz plezalnega vodnika Plezališča Slovenije (založba Sidarta, 2005).

Sarin nasmeh.

Tim: »A vi sploh veste, da bom prej preplezal tole zavarovano plezalno pot kot bom sedel v osnovnošolske klopi?«

Začetni metri so kar zahtevni.

Špela vam lahko razloži, kako se uporablja samovarovanje.

Pod budnim očetovim očesom.

Najbolj čudovit del poti je verjetno izpostavljen raz pod vrhom plezalnega dela.

Na vrhu. čaka nas še sestop čez Plaz.