Planinsko društvo Onger Trzin

Kako se narava lahko poigra z usodo človeka smo lahko videli 29. decembra 2004. Pod snežno gmoto je ugasnilo življenje vodilnega slovenskega strokovnjaka za snežne plazove, 45-letnega doc. dr. Tomaža Vrhovca.

Tomaž, oče dveh otrok, je skupaj s prijateljem smučal na območju Vogla. Nazadnje so ga okoli pol enih popoldne videli na planini Zadnji Vogel, ko je odšel na neurejeni del smučišča med vrhom Šije in Voglom z namenom, da doseže sedlo »vratca« in se nato spusti na zgornjo postajo žičnice Vogel.

Pri vzponu proti vrhu sedla pa se je z območja »vratc« in vrha Vogla sprožil večji snežni plaz in ga pokopal. Po prvih ocenah je bil plaz dolg od 250 do 300 ter širok od 50 do 80 metrov. Predvidevajo, da se je sprožil že pred drugo uro popoldne, in ponesrečeni je bil tako dolgo pod snegom, da ni imel možnosti, da bi preživel.

Tomaž Vrhovec je diplomiral iz meteorologije in je nekaj časa delal kot prognostik na hidrometeorološkemu inštitutu, na televiziji je vodil oddaje o vremenu. V zadnjih letih je bil predavatelj na ljubljanski Fakultet za matematiko in fiziko, kjer je bil docent za področje meteorologije. Znotraj svojega področja se je specializiral prav za snežne plazove in je v Sloveniji veljal za vodilnega strokovnjaka na tem področju. Kar težko je verjeti, da je plaz presenetil nekoga, ki toliko ve o njih.

Žal pa so bile tokrat razmere v visokogorju res zelo spremenljive. Snega je bilo ogromno in močan veter je ustvaril klože suhega nesprijetega snega, kar je zelo nevarno. Plaz se lahko v takih razmerah odtrga tudi tam, kjer se prej nikoli ni, in očitno je prav to presenetilo Tomaža. Da plazu ni pričakoval, kaže tudi to, da pri sebi ni imel plazovne žolne, naprave, ki v primeru nesreče oddaja signale, tako da zakopanega hitro najdemo.

Tomaž je globoko sled zapustil tudi v planinski organizaciji. Dolgo časa je bil dejaven v Mladinski komisiji PZS, v Upravnem odboru PZS, pri GRS in v Komisiji za mednarodno sodelovanje. V mednarodni planinski organizaciji UIAA (Union International des Associations Alpinistiques) je imel velik ugled, saj je bil redno izvoljen v Upravni odbor. Poleg tega je bil dejaven tudi v svojem matičnem društvu PD Jeglič iz Ljubljane, čigar predsednik je bil.

Sploh v zadnjih letih pred njegovim prezgodnjim odhodom smo vse bolj občudovali njegovo moč, da svojega mnenja ni skrival, da si je npr. na sestankih UO PZS upal večkrat komu naliti čistega vina.

Se še kdo spomni razprave nekaj mesecev pred njegovo smrtjo o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji? Ne? Za bolj objektivno sliko si morate najprej prebrati zapis Dopis planinskim društvom za razpravo o nezdružljivosti funkcij, potem pa Tomažev odgovor predsedniku PD Velenje, ki se je predloga lotil na zanj značilen način.

Zaradi takih potez je smrt dr. Vrhovca bila za našo planinsko organizacijo še toliko večja izguba. Preprosto zato, ker smo imeli (in žal imamo) na odgovornih položajih premalo ljudi, ki bi bili dovolj zreli za funkcije, ki jih zasedajo.

In vzgojno delo? Mnogim je ostal v spominu kot odličen vodja tečajev za mladinske planinske vodnike ('ta stara' Bavšica), Tednov turne smuke na Komni (bil je res pravi, zaprisežen turni smučar!). Koliko ljudem je bilo dano z njim varno pristopiti na Alpske vrhove? Postal je pravi vodja Akcije 4000, ki jo je organizirala PZS in preko katere je marsikateri Slovenec prvič pokukal nad višino 4000 metrov.

V zakladnico gorniškega branja je prispeval tudi knjižna dela, ki še kako bogatijo gornikov vsakdan. Žal pa sta obe knjigi, ki jih omenjamo tukaj, izšli šele po njegovi smrti. Kako vesel bi ju bil …

Priročnik Vreme in podnebje v gorah je napisal skupaj s soavtorji meteorologi in ljubitelji gora z bogatimi planinskimi izkušnjami. Tako smo dobili praktično naravnano knjigo z opisi, nasveti in seveda razlagami vremenskih dogajanj. Saj šele če razumemo, potem dobro poznamo, in če dobro poznamo, tedaj se lahko primerno odločimo.

Tomaž Vrhovec, Damijana Kastelec, Zdravko Petkovšek: Vreme in podnebje v gorah

Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2006, 244 strani

Knjiga Najvišji vrhovi v Alpah je nastala prav tako v soavtorstvu z njegovimi gorniškimi prijatelji. Je v prvi vrsti vodnik, ki opisuje 68 tur – ne le po najvišjih gorah Evrope, vmes najdemo tudi dva in tritisočake, ki so še kako zanimivi. Kot je zapisal v oceni knjige v Književnih listih Marjan Raztresen: … takim, ki bi se ob takih opisih kar takoj napotili v prelestne najvišje evropske visočave, je namenjenih prvih dobrih 50 knjižnih strani. Na njih so predstavljene Alpe, kakršne bo spoznaval gorski obiskovalec, predvsem z njihovih najnevarnejših strani, in doživeto napisani nasveti, ki naj bi gorske popotnike obvarovali pred nevšečnostmi in nesrečami, saj »je v gorah neumno umreti še tako junaške smrti«. …

Tomaž Vrhovec (in Janez Pretnar, Barbara Šket Motnikar, Peter Pehani, Gregor Sluga, črtomir Zavašnik in Primož Zupančič): Najvišji vrhovi v Alpah

Planinska založba Slovenije, Ljubljana, 2005, 277 strani

V spomin na Tomaža je bil v Planinskem vestniku (2005, št. 1) objavljen zapis Koča strica Toma iz Spodnje Šiške našega člana Miha Pavška.

In še nekaj 'malenkosti' za tiste, ki niste imeli sreče Toma poslušati oz. brati njegovih strokovnih člankov:

- Tomaž Vrhovec, Andrej Velkavrh: Največja debelina snežne odeje na Kredarici (Geografski vestnik 73-2)

Za tiste, ki pa Toma niste nikoli poslušali v živo, pa še vedno obstaja možnost tudi preko svetovnega spleta: Kvarkadabra, časopis za tolmačenje znanosti je v klubu ŠKUC 17. 4. 2000 ob 20.30 pripravil predavanje: doc. dr. Tomaž Vrhovec: Vrtinci, vreme in vremenske napovedi.

Napoved predavanja: Vreme je najpomembnejša stvar na svetu. če ponazorim s primerom: Pripravljam piknik - izberem si dobro družbo, določim zanimiv cilj, kupim slastno hrano in pijačo, skrbno pretehtam scenarij zabave - če dežuje, potem je vse skupaj zasilna polomija. Razvoj vremena je odvisen od vrtinčenja zraka, vrtinci pa se pogosto obnašajo slabo predvidljivo. Meteorologi poizkušamo napovedovati vreme na podlagi računalniških simulacij razvoja polj pritiska, temperature, hitrosti vetra, vlage in podobnega. V ta namen izdelujemo in uporabljamo meteorološke numerične prognostične modele, njihove rezultate, bodoča stanja polj, pa znamo interpretirati in tako napovedovati vreme.

- video (dolžina: 1:37:20): Posnetek predavanja RealVideo zapis (Kvarkadabra)

- video (dolžina: 1:37:20): Posnetek predavanja RealVideo zapis (SloVid - Slovenski video arhiv)

- video (dolžina: 1:37:20): Posnetek predavanja GoogleVideo zapis

---------------------------------------------

V ponedeljek, 3. januarja je bilo na ljubljanskih Žalah zadnje slovo od planinskega tovariša, prijatelja in sodelavca dr. Tomaža Vrhovca.

TOMAŽ VRHOVEC (05.06.1959 – 29.12.2004)

govor na pogrebu - Tone Škarja, podpredsednik PZS

človeško življenje je dragocenost, za človeka samega največja, saj mu le življenje daje izjemno priložnost biti, bivati in delovati v zelo omejenem času na zelo omejenem drobcu vesolja. Vse drugo – prej in potem – je skrivnost, ki jo lahko le ugibamo, domnevamo ali vanjo verujemo. Rojstvo je začetek, življenje je pot, smrt je izpolnitev. Pot Tomaža Vrhovca je bila svetla, srečna. Poklic meteorologa in veselje planinca sta drug drugega podpirala, plemenitila in se združevala v njem. Diploma pri triindvajsetih, magisterij pri tridesetih, doktorat pri dvaintridesetih, vzporedno pa delo v mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije, v upravnem odboru, pri gorski reševalni službi in v komisiji za mednarodne odnose. Bil je med tistimi, ki so Planinski zvezi že zdavnaj utirali pot v mednarodno planinsko organizacijo – UIAA. Tam je užival velik ugled, saj so ga redno volili v upravni odbor. Ob vseh teh visokih funkcijah je še vedno delal v matičnem planinskem društvu.

Da se je ob poklicu še posebej ukvarjal z vremenom v gorah, kot turni smučar in vzgojitelj s snegom in plazovi, je povsem logično – in prav tako je logično, da je bil na tem področju strokovnjak. Ali je to, da ga je pokopal plaz, ironija usode? Sploh ne! Nevarne stroke so prav njihovim nosilcem rade usodne. Pogostost stikov in varljiva domačnost s »sivo cono« nevarnosti, človeške lastnosti ter moči narave so dejavniki, katerih skupni učinek je včasih nepredvidljiv.

Tomaž Vrhovec je svoje življenje izpolnil, tam, kjer je bil, pa je pustil veliko vrzel, tudi globoko rano. Planinska zveza je z njim izgubila velik intelektualni potencial. Spadal je med redke izbrance, ki jim je uspelo ljubezen do gora združiti s poklicno kariero. Iz prve roke je PZS dobivala izsledke stroke in znanosti o vremenu, snegu in plazovih, ter jih uvajala v prakso. In – če še nadaljujem z besedo njegovega prijatelja – svojega mnenja ni nikoli skrival. Bil je neomajen mož, ki svojega prepričanja ni širil s sabljo, temveč s prodorno besedo. Verjel je v modrost latinskega reka, da kaplja ne izdolbe kamna s silo, pač pa z vztrajnostjo. Njegov vpliv v planinski organizaciji je bil predvsem zdrava pamet; dokler je pamet, bodo tudi poti. Pamet ni v letih, pač pa v glavi, je bilo vodilo njegovega življenja, tudi v planinstvu.

In kje je bil njegov temelj? Ključ sreče mu je bila družina, njena ljubezen korenine za rast, moč in trdnost. če je za nas druge s Tomaževim odhodom nastala vrzel, je za njegove zazijala rana. Zato gre predvsem njim – ženi in otrokoma – globoko sočutje in sožalje.

Le nekaj noči nazaj so nam rakete in ognjemeti skušali zastreti zvezde. Bilo je svetlo in bleščavo, a le od blizu in za kratek čas. Zvezde spet sijejo kot prej – vedno in za vse. Nekaj takega je Tomaž Vrhovec – nekaj trajnega in svetlega, mir in gotovost, merilo tudi nam. Bolj kot bolečina izgube je pomembno, da je bil. Hvala in slava mu.