Planinsko društvo Onger Trzin

Na koncu se nas je le zbrala šesterica drznih in neustrašnih v starosti od 9 pa do blizu 50 let. Natančneje člani dveh družin, pri čemer je bilo razmerje stari:mladi ravno polovično, prevladovali pa smo (seveda) fantje. Še več, poleg pohodnega izleta sta se nam pridružila tudi dva turna kolesarja, sicer člana ene od prej omenjenih družin.

Vsi skupaj smo se pripeljali do naše najvišje kmetije, kolesarja pa še naprej do koče na Grohatu. Tu smo se poslovili, ona dva sta jo mahnila nazaj in po panoramski cesti prek Podolševe v Matkov kot, potem pa po dolini nazaj na Kranjsko.

Mi pa po plezalni na vrh Raduhe. Bili smo ravno še dovolj zgodnji, da smo ubežali vse bolj močnim sončnim žarkom. Najtežja pot, ki pripelje na Raduho je speljana po naravnih prehodih, le zadnje četrt ure moramo malo bolj navpik ob jeklenicah in mestoma precej podrtem skalovju. Pot izstopi na vršno "ploščad" tik pod vrhom, kjer sta nas malo po 11.uri oz. po poltretji uri hoda pričakala dva tropa - trop planincev in ovčji.

Razgledni meni z Raduhe je obilen, vključno z dvema predjedema in tremi posladki. Točno opoldne smo zapustili vršno planjo in se - po novem - mimo Durc spustili nazaj na Grohat do korita z nebeško hladno vodo, v koči pa "hmeljno" vodo.

Malo nad kočo GRS sta nas presenetila dva "planinca" z oprtanimi gorskimi kolesi, češ da bosta šla dol na drugo stran, proti Loki. Res neverjetno, česa vse si moški ne oprtamo na hrbet, kot da ni dovolj že žena ...

Še kratek sprehod nazaj do izhodišča pri Bukovniku in že smo bili pri koncu. ne še čisto, saj smo nazaj grede dohiteli oba kolesarja in naredili menjavo tik pred prihodom na Kranjski Rak.

Tako, še nekaj fotk, da boste vsi, ki ste mencali ali odlašali z udeležbo, prihodnjič bolj odločni.
Ne pozabite, po planinskem taboru se v začetku avgusta vidimo na 2-dnevni turi na Lepo špičje v Julijcih!

Načelnik VO PD: Miha

Hrabra četica na štartu, zadaj desno cilj.