|
Trzin
| |
 |
| |
Trzin - stari del naselja (Jemčeva cesta) |
| |
|
Trzin (299 m) je druga najmanjša občina v Sloveniji, saj meri le 859,50 ha, šteje 3385 prebivalcev (popis prebivalstva 2002) in spada med razvitejša, bogatejša in gospodarsko pomembnejša območja naše države.
Zaradi svoje ugodne lege sodi Trzin med tista slovenska naselja, ki so se v zadnjih letih najbolj razvijala in v katerih je prebivalstvo najhitreje naraščalo. V nekaj desetletjih se je iz umirjene predmestne vasice s približno 700 prebivalci prelevil v živahno naselje s skoraj štiri tisoč prebivalci ter bogato podjetniško in obrtno dejavnostjo.
Naselje je razdeljeno na tri dele: stari Trzin, novo stanovanjsko naselje Mlake in obrtno industrijsko cono.
| |
 |
| |
Trzin – Mlake (Kidričeva ulica) |
| |
|
Stari del Trzina, ki je v svojem severnem delu še ohranil nekatere značilnosti nekdanje podobe kraja, se od vzhodnih obronkov hriba Onger (378 m) širi proti Trzinskemu polju, ki je še v prejšnjih desetletjih prehranjevalo Trzin. V tem delu naselja je sedež občine (domuje v stavbi nekdanje štirirazredne osnovne šole), farna cerkev sv. Florjana z župniščem, osnovna šola Trzin, dvorana KUD Trzin, Center Ivana Hribarja (knjižnica Tineta Orla, dvorana Marjance Ručigaj, mladinski klub Trzin), gasilski dom, zasebna trgovina »Pri Jurju« ter več gostiln in drugih lokalov.
Zadnja »pridobitev« starega dela naselja so novi stanovanjski bloki ob Ljubljanski cesti, ki med domačini niso bili najbolj dobro sprejeti. Prej primestno naselje enodružinskih hiš je namreč prehitro dobilo »mestno« podobo, ki si jo večina »staroselcev« ni želela.
Naselje Mlake je zraslo na območju nekdanjih močvirnih gmajn in travnikov. V njem so predvsem stanovanjske hiše, pa tudi banka, vrtec in več gostinskih in trgovinskih lokalov. Na SZ obrobju naselja (v bližini Športno – rekreacijskega parka) najdete društvene prostore PD Onger Trzin.
| |
 |
| |
Trzin - OIC, ena največjih "znamenitosti" je Piramida |
| |
|
Tudi obrtno-industrijska cona je zrasla na nekdanjem, za kmetijstvo manj primernem močvirnem terenu, v njej pa so predvsem obrtne in manjše industrijske delavnice, razna podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, posredništvom in drugimi poslovnimi zadevami, zraven pa je še več trgovin, gostinskih lokalov, pošta in dve banki.
Z vidika naravovarstvene ozaveščenost ljudi se nekateri upravičeno sprašujemo, ali ni Trzin za »razvoj« žrtvoval že preveč. Mokrišča, ki so nam še ostala in se nahajajo na obrobju OIC bi morali bolje zavarovati.
Trzinska občina meji na Mestno občino Ljubljana, hkrati pa je križišče pomembnih tradicionalnih poti proti Štajerski in Gorenjski. V bližini ležijo še druga živahna poslovno-industrijska središča, kot so Domžale, Mengeš in Kamnik, zato se na območju občine prepletajo številne trgovske, gospodarske in poslovne vezi. Vse to prispeva k bogatemu poslovnemu utripu kraja, eden od adutov pa je tudi bližina ljubljanskega letališča Brnik.
| |
 |
| |
Trzin - OIC, center cone je "posejan" s "proti parkirnimi" količki (ulica Blatnica) |
| |
|
Izkopanine ob nekdanji rimski cesti Emona-Celeia, ki naj bi vodila tudi skozi Trzin, pričajo, da je bil kraj poseljen že v rimski dobi, v skalni razpoki trzinskega kamnoloma pa so našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki nakazuje, da so ljudje obiskovali območje Trzina že v tistih časih, mogoče pa so se na območju Trzina zadrževali tudi stalno.
Najstarejša ohranjena listina v kateri je zapisano ime kraja je bila napisana 15. maja 1273. Gre za dokument Nemškega viteškega reda v kateri je kraj zapisan z imenom Direzin. Kasneje so naselje omenjali še večkrat, njegovo ime pa so izpisovali različno: Trezein, Tersein, Terzzein, Terzeyn in podobno.
Pred stoletji so se Trzinci pretežno preživljali s kmetijstvom, vendar polja, travniki in gozdovi v okolici vasi niso zadoščali za dostojno preživetje. Zato so si Trzinci pomagali z dopolnilnimi dejavnostmi. Janez Vajkard Valvazor je zapisal, da so Trzinci sloveli po izdelovanju postelj, pletenju ribiških mrež ter izdelovanju ribiških palic in vrvi.
| |
 |
| |
Hrib Onger poznajo vsi, ki se vozijo s Štajerskega konca mimo Trzina (kamnolom, ki je upodobljen v znaku PD Onger Trzin je v skrajnem desnem delu slike) |
| |
|
Veliko Trzincev se je ukvarjalo z mesarstvom. Bili so cenjeni izdelovalci in prodajalci klobas - med drugim naj bi bili prav trzinski mesarji tisti, ki so začeli izdelovati klobase, ki se jih je kasneje prijelo ime kranjska klobasa (no, ja ...). Nekateri so se ukvarjali tudi z mešetarjenjem in prekupčevanjem z živino, kot prevozniki - furmani, pa so bili nekateri Trzinci znani vse do Celovca.
Ko se je ob koncu 18. stoletja razvilo slamnikarstvo, so si tudi pri marsikateri trzinski hiši s pletenjem kit za slamnike prislužili kakšno dodatno krono, mnogim pa je šivanje slamnikov prinašalo tudi vsakdanji kruh. Precej Trzincev si je poiskalo delo tudi v drugih tovarnah v bližnji okolici in Ljubljani, nekaj pa se jih je tudi izselilo v Ameriko. Med obema vojnama in še po drugi svetovni vojni, je bilo med prebivalci t.i. spodnjega dela Trzina ali Zarebri še zlasti dosti zidarjev in tistih, ki so se zaposlovali v gradbeništvu. Veliko hiš v Ljubljani in njeni okolici so takrat zidali prav trzinski zidarji, po prvi svetovni vojni pa so se številni Trzinci začeli ukvarjati tudi s čiščenjem oken. V šali so takrat rekli, da Trzinci čistijo Ljubljano. Več desetletij so imeli monopol nad čiščenjem oken na širšem ljubljanskem območju, prav čiščenje oken ali »šipepucarstvo« kot so rekli Trzinci pa je bilo tudi eden od spodbujevalcev razvoja podjetništva v Trzinu.
| |
 |
| |
Svet, ki ga želimo ohraniti: Trzinski bajer |
| |
|
Ko se je Trzin v šestdesetih letih začel širiti, so se vanj priselili tudi številni podjetniki, ki so v Trzinu odpirali svoje delavnice, podjetja ter trgovske in poslovne obrate, še zlasti velik razvoj na gospodarskem področju pa je Trzinu prinesla industrijsko-obrtna cona. Ta cona je zrasla na zahodnem obrobju naselja, na nekoč zamočvirjenem ozemlju, ki se je širilo proti Dobravi, kjer se trzinska občina stika z Mestno občino Ljubljana.
Trzinci so se s svojim junaštvom večkrat zapisali v zgodovino. Leta 1528 so skupaj z Mengšani in prebivalci Goričice, današnjih Domžal, na mengeškem polju premagali oddelek Turkov, ki so plenili po domžalski okolici. 8. septembra 1813 so Trzinci Avstrijcem pomagali na mengeškem polju premagati Napoleonove vojake, saj so njihove vojake pripeljali za hrbet 7.000 glave francoske vojske pod poveljstvom generala Belottija.
| |
 |
| |
Dimež – fotografija iz istoimenske knjige, ki jo je izdal leta 1940 Anton Danilo Cerar. |
| |
|
V času francoske zasedbe naših krajev so se tudi na trzinskem območju pojavili rokovnjači, ki so ostali še po tem, ko so se Francozi že umaknili. V ljudskem izročilu je ohranjenih še precej zgodb o rokovnjaških podvigih, še najbolj odmevna pa je bila smrt enega najbolj znanih rokovnjačev - Dimeža, ki so ga imenovali tudi strah in trepet kranjske dežele. Dimež (Franc Sicherl) se je 20. januarja 1862 skupaj s pajdašem Pepelnakom (Matijcem Mlakarjem) z dimom zadušil v trzinski opekarni.
Precej trzinskih fantov se je borilo na frontah I. svetovne vojne, bili pa so tudi borci za severno mejo pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Na frontah te vojne je padlo 11 Trzincev, štirje pa so bili pogrešani. Kot zanimivost je treba omeniti, da je bilo med I. svetovno vojno v Trzinu tudi letališče z oporiščem za 32 vojaških letal.
II. svetovna vojna je od Trzincev zahtevala še večji davek, čeprav Nemci v Trzinu nikoli niso imeli svoje postojanke. Med vojno je padlo 24 vaščanov, trije so padli kot talci, eden je bil živ sežgan, pet jih je umrlo v internaciji, izselili pa so 79 Trzincev. Med vojno so partizani na območju Trzina izvedli več sabotažnih akcij. Med drugim so požagali telefonske drogove proti črnučam ter požgali osnovno šolo in kulturni dom.
| |
 |
| |
Trzin - junij 1991 - nekaj ur pred bitko v Trzinu |
| |
|
Trzin je odigral pomembno vlogo tudi v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj je ob trzinskem mostu čez Pšato 27. junija 1991 divjala ena pomembnejših bitk med pripadniki JLA ter slovensko teritorialno obrambo. V bitki so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik TO.
Trzin je nekoč že imel svojo občino in tudi orožniško postajo. Trzinske občinske zadeve je do leta 1894 vodil rihtar z dvema zapriseženima pomočnikoma. Ko so v drugi polovici 19. stoletja začele nastajati občine, je tudi Trzin dobil svoj občinski urad, ki je samostojno deloval do nemške okupacije. Po drugi svetovni vojni je bila vas najprej vključena v krajevno skupnost Mengeš, leta 1970 je postala samostojna KS, leta 1998 pa so se prebivalci Trzina na referendumu odločili za svojo občino.
| |
 |
| |
V Trzinu se vse več ljudi zaveda, da želimo živeti v prijetnem okolju |
| |
|
Odkar je samostojna občina, se kraj hitro razvija. V starem delu Trzina je zraslo stanovanjsko upravno središče občine. V kraju so v zadnjih letih nastala mnoga društva, tako da je društveno in družabno življenje zelo razvito.
Med delavnimi, obenem pa tudi najstarejšimi trzinskimi društvi, je treba omeniti Planinsko društvo Onger Trzin, ki se v zadnjem desetletju lahko pohvali še zlasti z bogato dejavnostjo svojega mladinskega odseka. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da so trzinski planinci obiskali že takorekoč vsa najpomembnejša gorska območja sveta.
Miro Štebe (dopolnila: Emil Pevec)
|
