"Navodila za uporabo" gora (Odsev)
11.08.2011

V julijski številki krajevnega glasila Odsev je izšel članek našega člana Miha Pavška, ki opozarja na razne "malenkosti", ki jih moramo upoštevati pri pohodih v gore.
V društvu opažamo (vsaj po izposoji opreme!), da je ta in prihodnje tedne možen pravi "naval Trzincev" v gore - zato se nam zdi smiselno poobjaviti ta zanimiv članek ...

JAGODNI IZBOR POLETNIH "NAVODIL ZA UPORABO" GORA
(Odsev, julij 2011)

	Zorenje na Mengeškem polju

Zdaj je že vse jasno, na območju Slovenije lahko v trimesečju julij–september pričakujemo temperature za okoli stopinjo nad povprečnimi vrednostmi za obdobje 1981–2005. To pomeni, da bodo bolj ali manj podobne tistim, ki smo jih vajeni iz zadnjega desetletja, če seveda odštejemo pasje poletje 2003. Tudi količina padavin naj bi bilo ta mesec in naslednja dva blizu dolgoletnega povprečja. A pozor, pravijo na ARSO, "sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah so dokaj nezanesljive. Možna so tudi znatna odstopanja od napovedanih vrednosti".
Evo, zdaj si pa pomagajte s tole dolgoročno vremensko napovedjo pri pripravi piknika v Trzincem tako ljubi Dolgi dolini sredi avgusta, na primer! Pa saj dobro vemo, da ima atmosfera ali ozračje zelo »kratek spomin« in da so vremenski sistemi (podobno kot na trenutke naša državna in lokalna vlada) kaotični, zato je kakršnokoli napovedovanje vremena na dolgi rok, ki bi bilo za človeka uporabno, bolj kot ne eksotična zadeva. Da je temu res tako, nam priča zgoraj citirana opomba, ki spremlja večino tovrstnih napovedi.

	Ograja pašnika pred Svečico-Belsko planino

Zato vam bomo navrgli raje nekaj uporabnih modrosti in skritih namigov v zvezi s poletno "uporabo" gora. Ker je sneg letošnje zime skopnel že pred meseci (ne ves in povsod!) ter sta pred nami še julij in avgust, (ženske pri miru pust', so rekli oni dan pri moškem omizju v enem od "maloštevilnih" trzinskih barov …) oziroma meseca, ki naznanjata prihod visoke planinske sezone. A zgoraj je fletno le, če se odpravimo tja dobro pripravljeni in opremljeni. Še bolje je, kadar je z nami kdo od izkušenih prijateljev ali znancev, pomagamo pa si lahko tudi s prostovoljnimi in poklicnimi planinskimi vodniki. Prve najdete v najbližjem planinskem društvu, za Trzince je to seveda domače PD Onger. Po poletnem mladinskem planinskem taboru v Logarski dolini konec tega meseca, bo nekaj rednih in tudi kakšen izreden izlet vse do konca visoke gorniške sezone. Spremljajte njihove spletne strani (http://onger.org/), kjer najdete tudi številne druge koristne informacije.

Gore so izjemen naraven ekosistem, gospodarski vir in življenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Obiskovalci gora se odločimo za stik z njimi zaradi najrazličnejših motivov. Ne glede na prevladujočega, pa moramo s svojim vsakokratnim ravnanjem slediti ciljem varstva gorske narave. Gora je del pokrajine od vznožja prek pobočja do vrha – na vse strani neba enako. Spoznavajmo in varujmo gore, še posebej njihovo neokrnjeno naravo. V naravi smo vedno samo obiskovalci, natančneje njeni varuhi in učeči se ter opazujoči gostje. Vsak obiskovalec gora ima do njih prost dostop, meje svobodnega delovanja pa so določene z naravnimi danostmi in zakonitostmi. Kadar vemo za te omejitve se ravnajmo po njih! če smo v dvomu, se v prid naravi prostovoljno odpovejmo nepremišljenemu ravnanju. Vsak obisk gora je zato nenadomestljiv prispevek k naši splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti. Zato jih ne onesnažujmo, vse smeti odnesimo s seboj v dolino.

	Nepotrebna gneča na prelazu Vršič

če je le mogoče, uporabljajmo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo vsaj utišajmo mobilnike, še bolje bo, če jih kar izklopimo. Namesto, da hodimo z lažnim občutkom varnosti, ker lahko skorja od povsod prikličemo reševalce, poskrbimo raje za kakovostno pripravo na turo. Najmlajšim približajmo naravo kot posebno vrednoto in jih učimo živeti v naravi in z njo. Gibanje v gorah ni samo telesna aktivnost temveč tudi vir drugih vrednot. S svojim ravnanjem spodbujajmo prebivalstvo goratih območij pri njihovem nadaljnjem vztrajanju na teh območjih oziroma kot pravimo temu danes pri vzdrževanju trajnostnega razvoja. Zato domačinom pokažimo, da jih cenimo oziroma spoštujemo njihovo vztrajanje v teh, za življenje in delo manj prijaznih pokrajinah, v katerih se skrivata bogata naravna in kulturna dediščina.

V gorah delujejo intenzivni naravni procesi (kadar povzročijo škodo ali ogrožajo ljudi jim pravimo naravne nesreče…), zato sprejmimo tveganje in prevzemimo odgovornost. To pomeni skrb za svojo varnost in varnost drugih obiskovalcev gora. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja v gorah so neustrezna pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev), neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporaba zaščitne osebne opreme ter bolezni in bolezenska stanja, ki jih najpogosteje prinesemo že "iz doline". Tudi za hojo v gore potrebujemo znanja o gibanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorskega sveta. Še posebno previdni morajo biti vsi, pri katerih so bili ugotovljeni splošno znani dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja. Poleg tega v gorah na človeka vplivajo še drugi posebni dejavniki kot so slaba telesna pripravljenost, vremenske razmere in nadmorska višina.

	Proti Bavškemu Grintovcu

Ne samo zaradi vročine (sence), temveč tudi zaradi neviht, moramo biti opoldne že precej pod grebeni in slemeni. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. če ne gre drugače, pustimo obvestilo o nameravani turi za vetrobranskim steklom svojega avtomobila (vpisujmo se v vpisne knjige v planinskih kočah in na vrhovih). Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek. Prav nastanek vročinskih neviht je tesno povezan s "pasjimi dnevi". Pri vremenski napovedi moramo pozorno poslušati ali so možne le posamezne nevihte (krajevni značaj) ali pa se bodo v popoldanskem času pojavljale plohe in nevihte v splošnem. Slednje ne pomeni nič dobrega in pomnimo – takšna juha nad hribi še hitreje skuha.
Ko se začnejo oblaki v dopoldanskem času naglo razraščati v višino (tudi do nekaj kilometrov), kar lahko od strani dobro vidimo, je to zanesljiv znak za umik oziroma spremembo poteka naše poti. Povsem drugače pa je, kadar nastajajo tovrstni vremenski pojavi nad nami in smo sredi dogajanja, zato ne moremo spremljati razvoja kopaste oblačnosti. V takem primeru je ob nadaljevanju vzpona tveganje, da nas ujame nevihta še toliko večje. V primeru "nevihtne vremenske napovedi" se izogibajmo ciljev, s katerih ni možen hiter in varen umik na varno, še posebej pa poti z oznako zahtevna ali zelo zahtevna pot. Dostop do vremenskih informacij pred odhodom in spremljanje teh ter aktualnega vremena so postali z razvojem medmrežja in mobilnikov stalnica naših gorniških potepanj. Sicer pa se je treba v vremenskem smislu na turo pripraviti tako, da se na njej sploh ni treba ukvarjati z vremenom.

	Na Mangartu

Poleti moramo še posebej razlikovati med prisojami in osojami. Povsem zgoraj tudi zaradi morebitnih snežišč, na katerih so pogosti zdrsi (proti koncu poletja so ta – še posebej če so na strmini – najbolj trda in neprijetna za prečkanje, zato je na takih poteh obvezen cepin!), nižje pa predvsem zaradi vročine. Zato se izogibajmo daljšim popoldanskim vzponom prek odprtega, "sončnega" sveta, še posebej, če so z nami otroci. Zavedati se moramo, da niso v visokogorju sredi poletja snežne plohe in slabo vreme nič nenavadnega. Zaradi segrevanja skal se na stiku med skalo in snegom začne sneg taliti in nastanejo lahko tudi do več metrov globoke se razpoke. Nanje moramo biti pozorni pri prehodu s snežišča na kopni del poti in obratno. Na površini snega se naredijo vdolbinice (pravimo jim talilne ponvice), v katere se zaradi taljenja "ugrezne" kamenje, ki pa nam ne nudi prave opore za varen korak.
Pomembna sta tudi ustrezna izbira cilja in poti, ki odločilno pripomoreta k varno izpeljani turi. Pri izbiri ture upoštevajmo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo. Temu prilagodimo željo po premagovanju naporov. Informacije o poti lahko že predhodno zberemo iz knjižnih vodnikov za posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida, o turi se pogovorimo z nekom, ki je pot pred kratkim že prehodil ali domačinom, ki pozna in spremlja trenutne razmere. Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Upoštevajmo, da poletni čas prehiteva sončnega za eno uro in kljub dolgemu dnevu imejmo v nahrbtniku vedno baterijsko svetilko.

	Kamniška koča na Kamniškem sedlu (Jermanova vrata) je primeren cilj pri vse daljših poletnih poteh

Privzemimo načelo postopnosti – od lahkih, krajših do težjih, daljših vzponov. Včasih tudi malo kondicijskega treninga med tednom ne bo škodilo. Enodnevno daljšo turo raje razpotegnimo v dvodnevno s prenočitvijo v planinski koči, saj od vzpona, pri katerem se gibljemo samo od enega mesta za počitek do drugega, ne bomo imeli čisto nič. Tudi na kratkih in nezahtevnih turah je pametno imeti v nahrbtniku nekaj pijače in energetsko bogate hrane. Priporočljivo je, da imamo na dan vsaj dva obilnejša topla obroka, med potjo pa zaužijemo še dva do tri manjše obroke.
Pri zahtevnih turah po zavarovanih plezalnih poteh je priporočljivo uporabljati plezalni pas, sistem za samovarovanje in čelado. če po takih poteh vodimo otroke, je tovrstna oprema obvezna. Ne zaupajmo slepo varovalom na poti in se ne obešajmo brezskrbno nanje, ampak najprej ocenimo njihovo stanje na pogled, potem pa še preizkusimo njihovo trdnost. Ker so jeklenice lahko natrgane, lahko uporabljajmo zaščitne rokavice, dobre bodo tudi kolesarske.
Naše gore niso bogate s studenci, zato imejte s seboj zadosti tekočine, najboljša je voda. Eno od najpomembnejših pravil na pohodih in turah je ohranjanje tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja, saj z znojenjem poleg vode izgubljamo tudi soli in minerale − elektrolite. Med hojo po gorah lahko izgubimo od pet do osem litrov tekočine. če naj se izognemo dehidraciji, izčrpanosti in mišičnim krčem, je treba to tekočino nadomestiti. To najbolje dosežemo s kombinacijo energijskih, vitaminskih in mineralnih napitkov. Priporočljivo je, da pijemo med turo, vendar majhne količine. Večje količine tekočine zaužijemo po končani turi in tudi pred turo. Pitje alkohola v gorah odločno odsvetujemo, saj povzroča dehidracijo, uničuje vitamine in ima neposreden toksičen vpliv na številne organe.

	Pri oskrbi planinskih koč spet vse bolj pomagajo tudi konji

Večina slovenskih planinskih koč, ki so glede hoje razporejene ravno v nekajurnem razmiku je sicer odprtih od konca junija do začetka oktobra (spanje bo precej cenejše s planinsko izkaznico!). Zanje velja, da so razmeroma dobro oskrbovane in založene. Tudi cene osnovnih živil niso pretirane, zato se kaže na večdnevnih turah vsaj deloma prehranjevati tudi v njih. V gore vzamemo hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna, težko pokvarljiva, pestrega okusa, zdrava in jo tudi sicer radi jemo.
Imeti moramo tudi primerno obutev (visoki čevlji s profiliranim podplatom) ter obleko, ki nas ščiti pred mrazom, dežjem/snegom in vetrom. Oboje mora biti zračno in udobno. Koristno je uporabljati tudi pohodniške palice, saj lajšajo vzpenjanje, razbremenjujejo sklepe pri sestopu in povečajo stabilnost. Te naj bodo teleskopske oziroma zložljive, da jih na težjih delih poti, kjer bo treba hoditi tudi "z rokami", lahko zložimo ter pospravimo v nahrbtnik. Zaradi povečanega sončnega sevanja so obvezni klobučki/kape (s senčnikom za zatilje), očala in zaščitna krema.

Mnogi porabijo za dosego vrha zadnje atome svojih moči misleč, da bo šlo navzdol lažje. Pri sestopu so mišice znatno bolj obremenjene kot pri vzponu, temu se pridruži še utrujenost zaradi vzpona in korak postane v trenutku negotov, noga klecne in lahko pride do zdrsa, najpogostejšega vzroka gorskih nesreč. Z osvojitvijo vrha dosežemo cilj (a smo šele na pol poti!), zato zbranost pri sestopu popusti, z mislimi smo že v dolini. Sestopamo navadno hitreje, kar zahteva tudi znatno hitrejše odločanje, kam bomo stopili, kam se bomo prijeli. Mi pa smo neredko z mislimi že kje drugje kot v gorah. Zapomnimo si – vzpon se začne in konča šele v dolini. Še dobro, da imamo lahko povsod – na višavah in spodaj – vsaj dopust. Užijte ga in uživajte v njem v čim večji meri, takle pač imamo!

Vkup spravil: Miha Pavšek
Foto: Miha Pavšek
Poudarki: urednik spletne strani