Planinsko društvo Onger Trzin

V februarskem Planinskem vestniku je izšel zelo uporaben članek o zanimivem programu za risanje panoram. Z dovoljenjem avtorja ga objavljamo tudi na naši spletni strani.
Omenimo naj še, da pripravljamo na osnovi opisanega programa precej natančen "Razgled iz Trzina". Avtor programa dr. Ulrich Deuschle nam je že dovolil objavo izdelka na naši spletni strani ...

Kaj se vidi na obzorju
Domiselna digitalna rešitev, ki nadomesti zahtevno risanje
Andrej Stritar

Kadar gremo v hribe, nas običajno zanima, katere gore vidimo okoli sebe. Pogosto nam pomagajo vodniki, v katerih se avtorji vedno razpišejo(mo) o tem, kateri vrhovi se vidijo z vrha, kako si sledijo z leve proti desni in podobno. Že pred stoletjem so tisti bolj talentirani gorniki sedeli ure in dneve na vrhovih in risali panorame. Še kot mlad gorniški navdušenec sem skrbno študiral lične risbe razgledov s Triglava (Mazi/Trpin 1978), z Ljubljanskega gradu (Žmitek 1929) in z Grintovca (Vlasto Kopač 1940). Kasneje so seveda risbe zamenjale fotografije, ki jih je z današnjo digitalno tehniko možno narediti tudi poljubno široke, torej tudi kot 360-stopinjske panorame.

Nedavno sem na spletu naletel na stran http://www.udeuschle.de/Panoramen.html, ki me je navdušila z domiselno uporabo javno razpoložljivih podatkov za risanje zelo podobnih panoram, kot so jih nekoč risali talentirani mojstri. Še več: risbe so opremljene tudi z imeni gora. Uporabnik se lahko na zemljevidu na spletni strani postavi kamor koli v Evropi ali Aziji, "usmeri" svoj pogled in določi, kako široka naj bo panorama. Po nekaj sekundah se mu narišejo obrisi gora, ki jih je želel videti. Risbi so dodani tudi napisi imen vrhov, ki se vidijo na obzorju. če pa za kako vzpetino na obzorju ni imena, se lahko z miško postavimo nanjo, kliknemo in že se nam na zemljevidu Google Maps pokaže, kateri vrh naj bi to bil.

Seveda sem takoj preizkusil zgoraj omenjene "klasične" razglede. Vsi trije so impresivni, podatkov je še veliko več kot na starih originalih. Pokažejo in izpišejo se tudi zelo oddaljeni vrhovi daleč na obzorju. če hočemo več podrobnosti o njih, lahko zoomiramo – povečamo prikaz za 10-krat. Tako sem lahko recimo po dolgih letih razčistil staro, ne sicer zelo hudo dilemo, katere gore se vidijo s Slavnika ob lepem vremenu na oni strani Jadrana (najbolj oddaljen je Monte Faldobono, 1257 m: 257 km). Poskusil sem tudi narisati klasično skico naših sten – skico triglavske severne stene. Prav lična je, zlahka bi vanjo vrisal še plezalne smeri.

[večja slika]
[ŠE VEčJA SLIKA]
Za vtis tukaj objavljamo razgled s Krna proti severu. Vsak se pa lahko sam poigra in nariše, kar hoče. Malo spretnosti in potrpljenja je treba, pa gre.

Opozoriti pa moram, da zapisom imen gora ne moremo vedno zaupati. Program je izdelal dr. Ulrich Deuschle iz Nemčije. Vir podatkov za risanje reliefov so digitalni modeli na strani drugega prostovoljnega zagnanca http://www.viewfinderpanoramas.org/, podatke o imenih gora pa črpa največ s strani http://www.geonames.org/, ki jo tudi polnijo navdušenci v slogu avtorjev Wikipedije. Zavedati se torej moramo, da bodo panorame tako dobre, kot so dobri vhodni podatki zanje. Tako so skice slabše na tistih področjih, za katere kakovostni digitalni podatki o reliefu ne obstajajo, prav tako pa so oznake vrhov slabe tam, kjer ni javnih podatkov o njih. Zagotovo pa bodo vsi ti viri s časom vedno boljši in z njimi vred tudi panorame.

Avtor je predvsem poskrbel za nemške uporabnike, izdelal pa je tudi angleško verzijo. Zato je po svoje razumljivo, da so naši šumniki problem in se v naših krajih pogosto napačno izpišejo. Tudi imena vrhov v Karavankah so zapisana predvsem po nemško. Nekaj nerodnih in nepravilnih zapisov je tudi na priloženem razgledu s Krna.

Avtor dovoljuje uporabo panoram za osebne potrebe. Na mojo prošnjo pa mi je prijazno dovolil uporabo tudi v naši reviji, če le ne bomo pozabili omeniti njegovega imena. Tako nam bo morda v prihodnosti pri naših opisih izletov v Vestniku poleg Googla pomagal tudi Ulrich.