Na Malo Mojstrovko 29.10.2010
Miro je bil prijazen in nam je poslal kratek zapis (in fotografije) s svojega vzpona na Malo Mojstrovko:
Oktober nas je letos malo razočaral, saj kar ni hotelo biti pravega indijanskega ali babjega poletja. Pa vseeno je bilo težko čemeti doma. Miro se je prvi konec tedna v mesecu namenil pogledati, če macesni že rumenijo. Želel je na Bohinjske planine, a ko se je peljal proti Gorenjski, ga je gosta megla pri odcepu z avtoceste proti Bledu in Bohinju prepričala, da mora nekam višje. Odločil se je za Vršič in malo nad Kranjsko goro je že vozil po soncu, modremu nebu naproti.
Gozd je bil že čudovito obarvan, na prelazu pa je malo pihalo, zato se je Miro podal proti severni strani Mojstrovke. Tam veter ni pihal, bilo pa je kar hladno, a razgledi so nagrajevali. Tistega dne je bila Hanzova pot zelo dobro obiskana, a so bili vsi zelo uvidevni, tudi za en avtobus Hrvatov in so vsi Mirota prijazno spuščali naprej. Hrvate je tudi presenetil, ker je mimo njih kar poplezal čez steno.
Na vrhu pa veter ni bil nič kaj prijazen, ko se je namrdnil še fotoaparat in ni hotel več slikati, Mirotu ni kazalo drugega, kot da se spusti nazaj do avta.
Velikani se skrivajo za meglo
Od Špika do Škrlatice
Proti Hanzovi poti
Rateške Ponce se dvigujejo na nasprotni strani Tamarja
Hanzova pot pelje preko te stene
Robičje
"Naša četica koraka"
Levo Robičje, zadaj vrhovi Martuljške skupine (z zahoda). Spredaj Nad Šitom glava.
Jalovec in Mangart, na sredini je Kotovo sedlo
Skladi, skladi ...
Na vrhu Male Mojstrovke
Pogled proti Veliki Mojstrovki
V sredini Zadnje Robičje, desno od njega popularni Mavrinc.
Pogled proti Visoki Rateški Ponci
|