Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2024
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Vodniški odsek Natisni stran
 

Po lovskih poteh na Kamniški vrh (23. 4.)
20.04.2005

Izlet na Kamniški vrh (1259 m) bo v soboto, 23.4. (v primeru slabega vremena v nedeljo, 24.4.). Odhod z osebnimi avtomobili ob 7.00 izpred Mercatorja v Trzinu (Mlake). VABILO

čaka nas izjemno lepa (seveda nemarkirana) lovska pot: Stahovica - Hudi konec - Kamniški vrh. Ker bomo hodili po lovski poti se bomo potrudili, da na njej ne bomo z vpitjem plašili živali, ki živijo na tem področju.
Več o Kamniškem vrhu si lahko preberete na strani Alenke Mihorič o flori Kamniškega vrha, nekaj pa tudi na strani Ivana Pepelnjaka zaplana.net. Nekaj fotografij z ogledne ture si lahko ogledate tukaj.

Da bomo turo v sestopu še pošteno »zabelili«, se bomo spustili levo ob Slevški roži po zahtevni nemarkirani poti kombinirano s Bosovo šijo (zahtevna nemarkirana pot). Od lovske koče bi si morda lahko privoščili še bližnjico v vas Slevo ... Cel dan torej brez markacij.

Izlet bo vodil Emil Pevec.
Obvezne prijave (SMS na 031 570 533 - Emil) ali na info@onger.org (vodji ob prijavi sporočite tudi, za koliko ljudi imate v avtu še prostora, če se prijavi kdo brez prevoza.).
Cena izleta: dogovor z voznikom za stroške prevoza.

In da bomo kaj več vedeli o Slevski roži ...:

Kamniška ali Slevška roža na Kamniškem vrhu

če gremo po pešpoti proti Krvavcu iz Stahovice po dolini Bistričice, vidimo na desni mogočen kamnit plaz, ki se spušča s Kamniškega vrha proti dolini. Razbrazdano pobočje, prekrito z velikimi skalami, je vidno daleč naokoli in nosi več imen: Kamniška ali Slevška roža pa tudi Monštranca. Gorjani si nastanek plazu razlagajo takole:

V starih časih so bili nekakšni lintverni (zmaji). Tam nekje je lintvern ven skočil. To so prej vedeli, da bo nekje skočil, so ga slišali, ko je bil notri, da je žvižgal ali kaj, ne vem. Na eno stran bo prišel ven: na ono stran, na Korošico, ali bo pa tukaj, na kamniško, ven prišel. To so vedeli, da bo prišel nekje ven, niso pa vedeli kje.
Potem je pa na kamniško stran prišel ven. Včasih so pa takole rekli, če je ven skočil, da je vse za njim drlo toliko časa, da ga je podsulo.
Na ta način je Slevška roža nastala.

Objava: Tone Cevc, Nekaj povedk iz Grintovcev, v: Planinski vestnik, št. 9, 1973, str. 444. Pripovedoval: Tone Kuhar, po domače Svatenšek (r. 1902), zap. Tone Cevc, 1972.

V vzhodnoalpskem pripovednem izročilu srečamo pogosto med mitičnimi živalskimi bitji tudi zmaja z dolgim repom, s katerim podira vse za seboj. Ta bajeslovni zmaj se je izvalil iz jajca, potem ko je prekljuval lupino. V kamniškem pripovednem izročilu simbolizira razdiralno moč potresa, ki mu je mogoče pripisati tudi podor gore, kjer je nato nastal daleč naokoli viden kamnit plaz pod Kamniškim vrhom.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.