Brez kolovratenja po Kolovratu
31.10.2012

Ne, nič nismo kolovratili*. Prav točno smo sledili cilju, ki smo si ga tokrat zastavili v PD Onger Trzin skupaj s soorganizatorjem družinskega izleta DPM Trzin. Obiskali smo kraje, kjer je pred slabimi sto leti pustošil od pesnika Simona Gregorčiča preroško napovedan "... vihar grozán, vihar strašán; ..."

Greben Kolovrata je predalpsko hribovje med Zgornjim Posočjem na slovenski strani in Benečijo na italijanski strani. Tja smo se trzinski planinci odpravljali že leta 2009 ... pa se je takrat vse zarotilo proti nam. Bolezni, burja ...

V soboto, 20. 10. 2012 se je "poklopilo" prav vse. Uspelo nam je zbrati 48 udeležencev oz. 22 otrok (3 predšolski, 17 OŠ in 2 SŠ) in 26 odraslih. Tudi vremenska napoved je bila odlična, saj smo bili deležni čisto pravega "indijanskega poletja". Za primerjavo: Ta dan je bila na Kredarici Tmax +15,3 °C, kar pomeni oktobrski rekord - prejšnji je bil +15,0 °C iz leta 1976! (Vir: Slov. meteorološki forum).

Iz Trzina smo se odpravili ob 7. uri in se mimo Logatca, Idrije in Tolmina odpeljali do Volč, kjer se začne zanimiva gorska cesta na preval Solarji.
Tam nas je čakal krajši vzpon na vzpetino Na gradu (1114 m), kjer nas je pričakovala nekdanja strokovna sodelavka Mladinske komisije PZS Vilma Purkart, ki jo je ljubezen odpeljala v te kraje. Ne zgodi se velikokrat, da se na enem mestu dobijo dve ex. strokovni sodelavki MK PZS (Vilma in Kristi), pa dva "stara MK-jevca" (Miha in Emil) ...

Vilma je predstavila okolico (odlično razgledišče na Krnsko in Kaninsko gorovje) in nekaj zgodovinskih drobcev tega območja, nato pa smo se družno spustili do bližnjega "muzeja na prostem", ki ga vzdržuje Fundacija Poti miru v Posočju.
Tu, na izredno razglednem grebenu Kolovrata, je italijanska vojska v času prve svetovne vojne zgradila obsežen sistem svoje tretje obrambne črte, poimenovane "linea d' armata".

Po ogledu kavern in obnovljenih jarkov smo na bližnjem travniku potešili prve znake lakote in žeje, nato pa preko Trniškega vrha (1138 m) sledili poti do Nagnoja (1193 m). Tu se je za najmlajše in bolj utrujene noge pot končala. Tisti, ki pa so po sprehodu po slemenu Kolovrata še imeli dovolj moči, pa so se povzpeli še na najvišji vrh Kolovrata, 1243 metrov visoki Kuk, ki ga označuje repetitor.

Avtobus nas je na dogovorjenem mestu že čakal in sledil je "ekspresni" spust mimo Livka v Kobarid. Tam nas je čakala druga etapa izleta.
Vsi skupaj smo obiskali italijansko kostnico ob cerkvi sv. Antona na Gradiču nad Kobaridom (ob poti so postavljene zanimive postaje križevega pota), kjer so v nišah pokopani ostanki 7014 italijanskih vojakov (od tega 2748 neznanih) ki so padli v okolici Kobarida, Bovca, Tolmina in Rombona. Upajmo, da je kostnica dovolj velik opomin sedanjim in naslednjim rodovom ...

Najbolj pridni so se povzpeli še do arheološkega najdišča Tonovcov grad (več o njem lahko najdete v gradivih na tej povezavi), ostali pa smo imeli medtem "izlet do kampa Trnovo" (da je avtobus sploh lahko obrnil ...).
Dan smo zaključili v gostilni Jazbec v Idrskem z jedmi "na žlico", nato pa je sledila dolga pot domov preko Kladja in Škofje Loke nazaj v Trzin, kamor smo prispeli ob 21. uri.

Emil Pevec

Izlet je odlično načrtoval in vodil Miha Pavšek, stroške prevoza pa sta si delila PD Onger Trzin in DPM Trzin.
Foto: Miha, Emil, Jani, Lado
* Potepanje od kraja do kraja (v krogu) brez cilja.

• Povezave:
  Po poti miru (Zgornje Posočje) (ureja Mojca Pavlišič)

Končno na začetku poti

Zanimiva pot do vzpetine Na gradu

Po zahodnih pobočjih so z Benečije še prihajale meglice

Tik pod vrhom Na gradu. V ozadju Krnska skupina izza katere kuka Triglav.

Vilma in Miha sta povedala marsikaj zanimivega

Krn in Batognica, zadaj Triglav.

Ogled obnovljenih jarkov na pobočju Kolovrata

Počitek

Pot proti Trniškemu vrhu

Na Trniškem vrhu (ime je dobil po vasi Trinko na italijanski strani Kolovrata).

V ozadju Kuk, "ozaljšan" z antenami

Na Kuku - najvišjem vrhu Kolovrata

Kostnica italijanskih vojakov je bila dograjena leta 1938 in jo je 18. septembra slovesno otvoril italijanski diktator Benito Mussolini.

Imena padlih italijanskih vojakov so vklesana v plošče zelenkastega serpentina

Padalci so pogosti "gosti" kobariškega neba.

Krasna si bistra hči planin ...

VEčJA SLIKA

Arheološko najdišče Tonovcov grad (412 m) leži 2 km severno od Kobarida

čudovit pogled na zahodno steno Krna

Ohranjeni so temelji štirih zgodnjekrščanskih cerkva, tri so raziskane. V vseh treh cerkvah so bile odkrite klopi za duhovščino in oltarji, v osrednji tudi krstilnica, v severni pa ambon. Poleg cerkva so odkrili naselbinske in obrambne zgradbe. (vir: Wikipedia)

Tonovcov grad je bil naseljen že v kameni dobi ter v železni dobi. Močnejša poselitev je sledila v obdobju od 2. do 6. stoletja.

Samo še na "pozno kosilo", potem pa domov ...

Za konec obiska Kolovrata se še enkrat spomnimo "Goriškega slavčka" Simona Gregorčiča in njegove preroške pesmi Soči (1879), v kateri je napovedal dogajanje ob reki v prvi svetovni vojni (35 let prej!):

	Simon Gregorčič

Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!