Planinsko društvo Onger Trzin

Prvotno načrtovan izlet na Goro Oljko smo zamenjali z vzponom na čemšeniško planino (nekateri jo imenujejo tudi Veliko planino). Drugi najvišji vrh Zasavskega hribovja, na katerega ne pripelje javnemu prometu dostopna cesta (v Zasavju je to, da na vrhu ne vidiš avtomobilov, že pravi čudež) je bil za marsikoga pravo odkritje.
Izleta se je udeležilo 24 udeležencev - tokrat dobesedno od najmlajših do (naj)starejših ... Vzpon smo začeli na Prvinah (870 m). Pogumno smo vzeli pot pod noge. Na bližnjih travnikih so nas pozdravljali žafrani, v gozdu "kronce" ... Zgodnjepomladansko sonce je prijetno grelo ... Idila ...
Glede na to, da je bilo z nami precej "kratkih nožic", smo bili zadovoljni, da smo bili v eni uri že pri domu na čemšeniški planini (1120 m). Po izdatnem postanku, "polnjenju baterij" smo se odpravili še na najvišji, črni vrh (1205 m).
Sestop smo opravili v dveh skupinah – druga, Mihova, si je "privoščila" še raziskovanje južnih travnatih pobočij nad čemšenikom.

Prijeten izlet je minil v prijetnem vzdušju. Pa tudi na Trojanah so nas bili veseli, saj smo pokupili znatno zalogo krofov ...

Fotke: Biserka, Miha, Emil

Zbiranje v Trzinu, za nami Onger. (foto: Biserka)

Na Prvinah (foto: Biserka)

Pomlad je dokončno pregnala zimo (foto: Miha)

Zagrizemo se v prvi breg (foto: Miha)

Tudi najmlajši so pogumno stopali po prijetni gozdni poti (foto: Biserka)

Malo starejšim je pa tudi ustrezal malo bolj počasen tempo ... (foto: Biserka)

Polja čemaža (foto: Miha)

"Lesena skulptura" ob poti (foto: Miha)

Lepota je v majhnih stvareh (foto: Biserka)

Pri domu na čemšeniški planini je dovolj prostora za igro. Paziti je treba le, da malčki ne zaidejo do travnatih robov, ki se grezijo proti čemšeniku. (foto: Biserka)