Planinsko društvo Onger Trzin

Pred izpopolnjevanjem vodnikov PZS (3. in 4. 10. 2009), ki se je začelo v soboto popoldne, smo "skočili" štirje PI-ji (4 x WD) še na bavške Pihavce, enega "najtanjših" grebenov v Julijcih. Vreme je bilo super, saj so meglice nastale šele sredi popoldneva. Zelo pripravno, tako nam vsaj v zadnjem delu prečenja ni bilo treba gledati zračnih panoram pod nami. Podvig zahtev "all inclusive" aranžma, saj ni vmesnega umika z grebena!

Zastavili smo v isti smeri kot pred leti Marijana in Marko, le da smo prišli na greben pod Obljakom prek strmega, a z odličnimi naravnimi prehodi "opremljenega" gozda zahodno od planine Bukovec. Dosežemo ga, če zapustimo markirano pot ob prečenju potoka tik pod planino. Ob potoku gremo še malo navzgor in poiščemo prvo grapo na levi, po kateri se vzpnemo prek malce "sitne" skalne stopnje, nad katero prečimo levo v gozd. Na pol poti (ki to ni...) do grebena nas presenetijo solnice. Zgoraj je potem vse od Obljaka pa do M. Pihavca (tu srečaš zadnje gamse...) ena sama grebenska poezija trentarske vrste.

Na ključnem mestu, globoko škrbino (zarezo) med obema Pihavcema, smo se izognili grebenu (in s tem "ramenskemu" plezanju - glej omenjeni M&M link) in klinom s kratkim "brezvrvnim" spustom na JV stran po travnatem žlebu do vznožja kratkega ostenja. Prek tega vodi deloma travnata skalna poč (II-III, varovanje - hvala Sandi!), ki zavije višje v levo, zato lahko od spodaj le slutimo njegovo nadaljevanje. In ga za levim "ovinkom" res ugledamo - cca. 30 m dolga in strma (pa saj na tem prečenju ni kaj veliko položnega...) travnata vesina, za oporo pomagajo tudi "zobje", ki nas privede nazaj na greben (črta/spust, črtkano/vzpon).

Škrbina med obema Pihavcema - ključno mesto grebenskega prečenja

Natančneje točno na mesto, nad katerim je klin za "abzajlanje", če prečimo greben v obratni smeri. Od V. Pihavca dalje se zdi potem v primerjavi s prej omenjenim prehodom vse drugo 4WD lezenje kot "pisofkejk". čeprav potem naša zbranost zaradi izpostavljenosti ne sme popustiti vse do sedla! Bolj, ko se bližamo sedlu Vrh Osojnika, pogosteje se moramo umikati na eno ali drugo stran grebena (Oplačnica je precej nabrušena). Malo pred zaključkom pa nas čaka na levi strani grebena še zračen baletni vložek oz. obkoljevalni manever (po M & M).

Sestopili smo prek Doliča, kjer so se nižje še vedno (začetek oktobra!) oglašali svizci. Nazaj grede nam je bilo v mestoma še vedno s snegom prekritih Tesneh precej manj tesno kot pred tem zgoraj na grebenu. Ostanki plazovi zime 08/09 so poskrbeli, da so šele v tem času cvetele kresnice in smo se sladkali z jagodami in malinami. Ja, po taki turi se tovrsten cukr kar prileže. Le poskusite, a v kopnem nikar, če nimate pravega vremena, dovolj kilometrine in izkušenj, ustreznega orodja in orožja, kondicije in potrpežljivega vodje. Bavški Pihavci zahtevajo vse to in še kaj, ko pa si enkrat čez, si tudi sam nekaj časa precej "bolj našpičen" ...

Fajn bodte, Miha

Siten skalni prehod v grapi.