Planinsko društvo Onger Trzin

Miha je bil v ponedeljek in torek službeno v gorah nad Mallnitzem. Avstrijski kolegi so geografe povabili na meritve kamnitega ledenika dimenzij 900 x 200-300 m (ledenik, pokrit s skalnimi bloki) južno pod Säuleckom (3086 m). V torek zjutraj, pred dokončanjem meritev, sta se s sodelavcem povzpela tudi na vrh, kamor vodi ena najlažjih poti na kateregakoli od avstrijskih tritisočakov ('damski tritisočak' menda čaka tudi na Trzince & co.).

Lani so odprli »plezalno pot« (http://www.tauernalpin.at/bergsteigen-und-klettern/klettern-in-fels-uns-eis/klettersteig-saeuleck-suedwand-3086m.html), ki vodi po južnem razu in zahodnem grebenu in so jo delali 3 leta. Po njej sta nameravala tudi Miha in njegov sodelavec.

Miha piše: V popolni »bojni opremi« (pas, čelada, SV-komplet) sva obrnila po nekaj več kot 100 višinskih metrih, kjer je še možen povsem enostaven sestop po grušču (levo od smeri) , saj sva ugotovila, da gre v bistvu za alpinistično smer z mestoma IV-V stopnje, ki pa je zavarovana z jeklenico. Pot ni narejena tako, da išče v težkem svetu naravne oz. lažje prehode, temveč gre namenoma čez težje dele ostenja. Kako prav sva storila se je pokazalo na vrhu, kjer sva lahko opazovala njen zadnji del po hudičevo zračnem grebenu. Pri nas ni tovrstnih poti (je ena najtežjih v Avstrijskih Alpah: oznaka D/E), vendar pa povsem razumem njen namen (v koči sem govoril z enim od obeh njenih avtorjev): tu izvajajo alpinistične tečaje in imajo tik ob planinski koči (Artur von Schmid-Haus) plezalni vrtec, malo višje pa krajše plezalne smeri, vse označeno s tablicami. Krona vsega je verjetno vzpon prek že omenjene poti, samo lani je šlo po njej več kot 300 plezalcev…

Drugače pa je tam – dolina Dösener Tal – prav kičasto lepo.