|
Tomaž Humar član našega društva
01.04.2007
Najprej nekaj besed o Tomažu, ki jih povzemamo s spletne strani njegovega sponzorja Mobitela:
Slovenski alpinist Tomaž Humar je v svetovnem merilu odmevnejše podvige začel nizati leta 1994, ko se je s tako imenovano »odpravo odpisanih« spopadel s 6986 metrov visokim Ganešom V. Leto kasneje je osvojil himalajski osemtisočak Anapurno I (8091 m), naslednje leto pa sta z Vanjo Furlanom v severozahodni steni Ama Dablama preplezala novo Spominsko smer Staneta Belaka – Šraufa ter zanjo prejela najprestižnejše alpinistično priznanje - Zlati cepin (Piolet d'or). Istega leta se je odpravil še na Bobaje in na deviški vrh priplezal po smeri Golden Heart. Sestopi po novi Spominski smeri Vanje Furlana. Leta 1997 sledi odprava na Nuptse. Z Janezom Jegličem uspeta- a Johana silovit veter dobesedno odpihne z grebena. Naslednje leto Humar kot prvi Neameričan sam prepleza eno najtežjih tehničnih smeri na svetu – Reticent Wall v Kaliforniji. Leta 1999 v alpskem stilu v osrednjem delu južne stene Daulagirija pripleza do višine 8000 metrov.
| |
 |
| |
|
| |
|
Leta 2003 sledi odprava v Rupalsko steno Nanga Parbata. Tomaž prvič doživi poraz. Decembra istega leta s soplezalcem Alešem Koželjem prepleza južno steno Aconcague, najvišjega vrha južnoameriškega gorovja Andi, ki leži na argentinsko-čilski meji. Nova smer je posvečena Janezu Jegliču.
Nanga Parbat je bil njegov cilj tudi leta 2005 - 1. avgusta 2005 je začel svoj solo prvenstven vzpon v osrednji del Rupalske stene. Vendar je bila gora do Tomaža tudi tokrat neusmiljena. Tomaž se je znašel v labirintu previsnih serakov in snežnih gob, iz katerega enostavno ni našel izhoda, razmere pa so se zaradi sneženja, plazov in padajočega kamenja še poslabšale. V zasilnem bivaku, meter veliki luknji, je na višini 6.000 metrov brez hrane in v mrazu bivakiral šest dni, nato pa zaprosil za pomoč. Iz brezizhodnega položaja sta ga rešila helikopterja pakistanske vojske. Tomaž je bil izčrpan, a na srečo ni utrpel hujših posledic. Domov je prispel nekaj dni kasneje in slovenski javnosti povedal, da njegova zgodba z goro Nanga Parbat še ni končana …
Ker je Tomaž na nek način že celo desetletje povezan tudi z našim društvom (doslej je imel v Trzinu že tri odmevna predavanja – po odpravah na Nuptse, El Capitan in Daulagiri) smo se v društvu odločili, da ga povabimo da sprejme članstvo v našem PD.
Tomaž je povabilo z veseljem sprejel in upa, da se bo naše sodelovanje še krepilo. Obljubil je, da bo za začetek letos obiskal naše mlade planince na njihovem srečanju, ki se bo odvijalo v dvorani Marjance Ručigaj 10. aprila.
|
