Prazgodovinska naselbina na Ongru
06.01.2007

	Hrib Onger – prihajajoči z vzhoda ga vidijo takole

Tisti, ki radi poslušajo starejše ljudi, so sem in tja lahko slišali, da naj bi nekoč, v »davnih časih« bil naš trzinski hrib Onger (378 m) poseljen. »Ta stari« marsikaj vedo, a pravega potrdila o teh govoricah doslej še ni bilo. Hrib Onger, po katerem nosi ime naše planinsko društvo, je bil doslej arheološka »tabula rasa«. Veseli smo, da se je Občina Trzin kot investiror projekta odločila odvezati mošnjiček in s tem dala zeleno luč raziskovanju.

	Hrib Onger

čisto »ta pravi« arheologi so Onger sicer omenjali kot morebitno zanimivo arheološko najdišče. Možno je, da je bila v prazgodovini, v starejši železni dobi (800 – 400 pr.Kr.) na Ongru utrjena naselbina. To gradišče bi takrat skupaj s sosednjima (Gobavica, Straški vrh nad črnučami) lahko obvladovalo prostor zahodnega dela Mengeškega polja.

In sedaj so čisto »ta pravi« arheologi končno prišli tudi k nam. Po svojih uveljavljenih metodah so naredili nekaj sond (40x40x40 cm) in na pregledanem območju našli 21 fragmentov keramike. Zanimivo je, da je kar 16 kosov iz prazgodovinskega obdobja, en fragment pa iz obdobja zgodnjega srednjega veka (Slovani).

Arheologi sedaj na podlagi rezultatov trdijo, da na pregledanem območju obstajajo močne arheoloških sledi, ki so potrdile prisotnost arheološkega najdišča na omenjenem območju. Na podlagi najdenih predmetov predvidevajo, da so področje naseljevali ljudje že v prazgodovini (700 pred Kr.) in morda tudi pozneje v obdobju zgodnjega srednjega veka (Slovani) (700 po Kr.). Na podlagi dobljenih rezultatov arheologi sedaj trdijo, da obstaja velika verjetnost, da bi lahko bilo na tej lokaciji halštatsko gradišče z obzidjem.

In ne samo to: arheologi tudi odločno trdijo, da je nekje na območju Trzina res vodila tudi rimska cesta, vendar njene lokacije za zdaj še niso našli.