Kakšen bo trajnostni razvoj Trzina
24.08.2005

članek je bil objavljen v občinskem glasilu Odsev (Pisma bralcev) julija 2005.

Kakšen bo trajnostni razvoj Trzina

Mislil sem, da nekaj časa ne bom pisal v Odsev, a razmere me silijo, da le nisem povsem tiho in se ne obrnem proč, ko opazim kak problem ali me ljudje opozarjajo na teža­ve, s katerimi se soočajo v naši občini.

	Betonska kletka je skorajda zakrila pogled na hrib, po katerem naše društvo nosi ime!

Verjetno se še vsi Trzinci dobro spomnijo vročih razprav o veli­kosti in podobi centra Trzina, ki mu še vedno pravimo T3. Ta­krat smo so­glasno poudarjali, da si želimo prijeten izgled kraja, da v naše okolje ne sodijo visoki, neestetski objekti. Koliko hudih besed je bilo izre­čenih na račun višine objektov v T3!? Ali politiki in tisti, ki se uk­varjajo z urbanizmom na našem območju, te stvari tako hitro pozab­ljajo? Takrat so »letele« nekatere poli­tične glave in še vedno so nekateri prepričani, da so bloki v T3 previsoki.

Zdaj pa ob trgovini Mercator, na mestu, kjer je bil včasih Ford ser­vis, raste v nebo prodirajoča kletka betonskih nosilcev in nakazuje, da so nam pristojni skozi stranska vrata »znesli« kuka­vičje jajce. Ogrodje objekta, ki je zdaj zraslo na parkirišču nek­danjega Ford servisa, je šele začetek, slaba tretjina mastodona, ki naj bi po zamisli tistih, ki jim je pomemben le denar, krasil za­četni pogled na Trzin. Ogromna škatla, pa če bo še tako lepo zastekljena, bo spominjala na New York, izbrisala pa bo pogled na Zareber in Trzin, kakršnega smo gradili v zadnjih letih. Požr­la bo sonce in razglede sosedom, obiskovalci pa bodo prepričani, da so še vedno v industrijski coni.

Ves čas vemo in smo vedeli, da se bo Trzin dolgoročno spojil z Ljubljano, ampak pravi Trzinci smo vedno poudarjali, da naj naš kraj, dokler je le mogoče, ohrani svojo dušo. Vse raziskave jav­nega mnenja, ki jih opravljajo na Občini, kažejo, da si prebivalci Trzina želijo prijetnega in urejenega bivalnega okolja. Na Občini pišejo strategije razvoja občine in povsod na prvem mestu pou­darjajo ka­kovost bivanja in skrb za človeku prijazno okolje. Žu­panova lista se imenuje Lista za trajnostni razvoj Trzina, opozi­cijska lista pa se zav­zema za zeleni Trzin. Kje so zdaj njihova prizadevanja? So to zgolj črke na papirju, besedne puhlice v predvolilnem cirkusu?

	Ste kdaj pomislili, da se z Ljubljanske ceste ne bo videlo hiš, ki gnezdijo po Zarebri (pod Ongrom)?

Kako zdaj nihče ne naredi nič proti takšni grdobiji, ki nam jo gradijo ob vstopu v stanovanjsko naselje? Spet vsi umivajo roke in vijejo oči, kako so nemočni. »Na občini smo samo dali lokacijsko infor­macijo, ki govori, da je pri gradnji treba upoštevati določila Prostor­sko- ureditvenega načrta za tisto območje – PUP-a.« Načrt predvi­deva, da gre tam za stanovanjsko naselje, v katerem pa so možni ne­kateri poslovni objekti. Kot smo neurad­no izvedeli, naj bi na občini ob tem pristali, da takšni objekti segajo 12 metrov v višino. če je to res, so na Občini imeli več podatkov o tem, kaj investitor pripravlja.

Na Upravni enoti so izdali gradbeno dovoljenje, ker je pač v PUP-u zapisano, da so tam lahko poslovni objekti. Ko je investi­tor prišel na UE, je moral prinesti vse načrte in drugo gradbeno dokumentacijo, tako da so na UE točno vedeli, za kaj izdajajo dovoljenje. Tisti, ki se je podpisal pod to dovoljenje, bi moral za svojo odločitev odgovar­jati. V stanovanjsko naselje taka predi­menzionirana nakaza ne sodi! Ali ste na Upravni enoti izgubili orientacijo? V industrijski coni dovoljujete stanovanjsko pozida­vo - vsi poznamo problem t.i. gradu, v stanovanjskem naselju pa gradnjo povsem neskladnih, grdih ob­jektov, ki sodijo v poslovne cone! Vas zanima zgolj denar? Pri vsej zadevi nekaj smrdi!

Kje pa so gradbeni, okoljski in drugi inšpektorji, ki morijo za­sebni­ke, če na črno postavijo kakšen zid, škarpo? Tudi inšpektorji naj bi vedeli, kakšni objekti sodijo v določeno okolje. Zakaj ne posreduje­jo, ustavijo gradnje?

Seveda je v prvi vrsti kriv investitor, ki brez posluha za okolico vsi­ljuje svojo voljo in moč, vendar bi tudi Občina morala biti gos­podar na svojem območju. Zakaj pa smo se zavzemali za svojo občino? Da bomo zdaj slišali samo jadikovanje, da je to samo dediščina nekdan­je domžalske občine, da naše Občine nihče nič ne vpraša. Na občini sklicujejo zbore prebivalcev ulic in manjših ob­močij, na katerih jih seznanjajo s spremembami PUP-ov, ureditve­nih in drugih lokacijskih načrtov, pri tem pa vedno dajo udeležen­cem zasedanj že v naprej ve­deti, da je vse odločeno in da so jih sklicali samo zato, ker tako zahte­va zakon, zakaj pa za take velike posege v trzinski prostor ne skličejo nobenega zbora? Zakaj Obči­na, ki naj bi bila usmerjena v trajnostni razvoj kakovosti življenja v Trzinu ne stori ničesar? Ali je to tisti traj­nostni razvoj, ki nam ga obljubljajo na predvolilnih shodih? Mogoče bi bilo prav, da v pri­hodnje ne bi bili več tako naivni.

Miro Štebe