Onger poseljen že pred 6000 leti?
23.02.2008

Planinci našega društva seveda z zanimanjem spremljamo tudi arheološka izkopavanja na hribu, po katerem naše društvo nosi ime. V februarski številki Odseva, glasila občine Trzin je objavljen članek Janje Železnikar, ki nam še bolj odkriva tančico v čas pred šestimi tisočletji.

	Kamniti odbitki

Arheologi so v obdobju od 16. do 19. oktobra in od 23. do 29. oktobra 2007 na Ongru zakoličili in izkopali 3 sonde.

1. sonda je bila locirana na spodnjo teraso, na vzhodni strani Ongra, tik nad podružnično cerkvijo sv. Florjana. Ležala je na nadmorski višini 356 m in hkrati predstavlja najnižji del naselbinskega območja nasploh. Merila je 2x4 m.

2. in 3. sondo so zakoličili na najvišjem platoju hriba, na nadmorski višini 377 in 378 m. 2. sonda je merila 2x2 m, 3. sonda pa 1,5x1,5 m. Vse tri sonde so dale pozitivne rezultate in so bile, kot rečejo v arheološkem izrazoslovju - polne. V omenjenih sondah so našli zadostno število arheoloških artefaktov, ki potrjujejo močno prisotnost človeka na tem področju v času zgodnjega srednjega veka in v prazgodovini. Najstarejše sledi prisotnosti človeka na Ongru datirajo v čas pred 6000-6500 leti. Nekje v času med 4500 in 3800 pr.n.št. so si takratni »Trzinci« na Ongru postavili prvo naselbino - oz. verjetno nekaj hiš - dele konstrukcije ene so arheologi našli v sondi I. Odkriti del hiše je pokazal, da so bile hiše prebivalcev na Ongru lesene. Stene so bile narejene iz vertikalnih kolov, prepletenih s protjem in zamazane z ilovico.

Prvotne in tudi kasnejše naselbine na Ongru verjetno niso bile obdane z obzidjem ali zemljenimi nasipi, vsaj v večjem delu hriba ne. Predvsem vzhodna in južna stran Ongra sta močno prepadni, in za poselitev povsem neprimerni. V podnožju zahodnega dela hriba so močvirnate Mlake, ki so jih prvotni naseljenci zagotovo izkoriščali za lov in komunikacije. Na vrhu hriba na tem delu so številne naravne kotanje in vrtače, ki so same po sebi služile za branjenje prostora, po drugi strani pa so lahko predstavljale ograde - obore za živali. Na severu se je naselbina verjetno razprostirala od črte trzinskega kamnoloma.

Na hribovitem kraškem dobenskem svetu sicer ni stalnih studenčnih vodnih virov. Nekdanji prebivalci naselbine so verjetno uporabljali kapnico, po pričevanju domačinov pa je bila Pšata še v 19. stoletju pitna, tako da so jo uporabljali za kuho in pitje, ter šele kasneje začeli z gradnjo vodnjakov.

Onger z novimi dognanji pridobiva na pomenu tako v arheološki stroki kot sicer.

Z neolitskimi najdbami se uvršča v krog bližnjih višinskih in nižinskih naselbin ter dopolnjuje poselitveno sliko v času sredine 5.- 4. tisočletja pr. n. št. Bronasta doba se je pri nas začela nekje na prelomu 3. v 2. tisočletje. Kam natančno smemo postaviti ostanke ongrske hiše bo (verjetno) pokazala analiza C14.

Onger je s svojimi bogatimi najdbami pokazal in dokazal, da je v davni preteklosti večkrat ponudil svoje zavetišče predhodnikom današnjih Trzincev. Njegova lega je več kot ustrezna za nadzor celotnega Mengeškega polja. Preglednost s hriba je velika, njegova vzhodna stran pa primernejša za gradnjo bivanjskih objektov.

Več pa si lahko preberete v članku Onger - prvič poseljen pred približno 6000 leti (Odsev, 2008/02) (pdf, 146 kB)