Umrl je Aleksander Čičerov
13.03.2022

Aleksander Čičerov (1949 - 2022)

Pretreseni sporčamo žalostno vest, da je na svoje zadnje potovanje odšel magister pravnih znanosti, podpredsednik PD Onger Trzin in planinski prijatelj Sandi.

S planinstvom se je začel ukvarjati že v gimnaziji Poljane, kjer je bil predsednik planinske sekcije (oz. krožka) in kjer so pod mentorstvom prof. za predvojaško vzgojo Rudija Likarja organizirali planinske izlete, večinoma enodnevne, nekaj pa tudi dvodnevnih. Na enem takšnih izletov je spoznal tudi svojo bodočo ženo Biserko.

Po končani Pravni fakulteti (1973) se je zaposlil na Sekretariatu Izvršnega sveta Republike Slovenije za mednarodno sodelovanje kjer so s somišljeniki ustanovili planinsko društvo Viharnik (ki še vedno deluje), v katerega so bili vključeni vsi republiški upravni organi. Napisal je Statut društva, bil član upravnega odbora kot tajnik društva, vodil pa je tudi planinske izlete.

Po preselitvi v Trzin je hitro našel stik z domačimi planinci in bil tako leta 1983 tudi med ustanovitelji planinskega društva Onger Trzin. V prvem mandatu je bil dve leti podpredsednik, nato je postal predsednik društva.

Kasneje se je izkazal kot naravovarstvenik. Posebej z akcijo reševanja močvirskih tulipanov oz. žerjavčkov v Trzinu ter ob organizaciji čistilnih akcij v Trzinu in na Krvavcu.

Rad se je ukvarjal z lokalno zgodovino ter iskal izvor imena hriba Onger (o tem je objavil obširen članek v Planinskem vestniku, 1984/1, str. 23-25). Pod njegovim vodstvom je takrat v društvu dobro deloval odsek za varstvo narave, zato smo takrat v društvu dobili tudi več gorskih stražarjev.
V prvem obdobju je urejal tudi arhiv društva in društveno glasilo Ongerčke.

Kot pravnik se je precej ukvarjal z društvenimi pravili in drugimi pravnimi zadevami.
Takrat je aktivno deloval tudi na Planinski zvezi Slovenije, bil njen tajnik ter nekaj časa tožilec pri častnem razsodišču PZS (1992-1996).
V društvu je opravljal še več drugih funkcij.

Najbolj pa ga je zaznamovala vodniška dejavnost. Organiziral in vodil je več t.i. planinskih članskih taborov, med katerimi so (večinoma Trzinci) hodili na taborjenja izven Slovenije: Durmitor (1984), Prokletije (1985), Grčija (1986), Češka-Tatre (1987), skupaj z Mirom Štebetom Mt. Kenija in Kilimanjaro (1989). Obiskali so tudi Korziko, pa Avstralijo in Novo Zelandijo ter bazni tabor pod Everestom.

Organiziral je tudi planinske tabore v Dolomitih z vzponi po feratah v Brenti, Shari, vseh Tofanah, Civetti, Pelmu, Sorapisu, če naštejemo pomembnejše. Navdušenje nad plezanjem po zavarovanih plezalnih poteh je privedlo tudi do pisanja knjige (soavtor Bine Mlač) Varneje po feratah in Vodnik po dolomitskih feratah, ki jo je izdala Planinska založba leta 2002.

Zelo se je trudil in spodbujal sodelovanja med PD Onger Trzin in PD Lysa nad Labem (po skupni odpravi na Kilimanjaro leta 1989). PD Onger Trzin je zato s sklepom 16. februarja 1989 sprejelo ing. Ladislava Jiráska za častnega člana PD Onger Trzin (glej: Planinski vestnik, 1989/5, str. 231).

Kasneje (leta 2005) je nov izziv našel pri vodenju izletov planinske sekcije Pravniškega društva Ljubljana, kjer so s prijatelji ustanovili skupino Planinskega orla. Med drugim je organiziral planinske odprave na znane vrhove oz. območja:
2009: Ararat (5137 m) - Turčija
2010/11: Mt.Kenija (4985 m) - Kenija in Kilimanjaro (5895 m) - Tanzanija
2013: Elbrus (5642 m) - Rusija
2014: Toubkal (4167 m) - Maroko
2015: Po Sardiniji z najvišjim vrhom
2016: Damavand (5671 m) - Iran
2017: Karpati - Romunija

Za svoje obsežno delovanje na planinskem področju je prejel precej planinskih priznanj:

1. Priznanja PD Onger Trzin;
- Priznanje PD Onger Trzin za prizadevno delo v PD (4. 3. 1993).
- Bronasta, srebrna in zlata značka PD Onger Trzin.
- Najvišje društveno priznanje: Plaketo Tineta Orla z diplomo (2003).

2. Priznanja PD Viharnik
- Bronasti znak PD Viharnik (soustanovitelj), (1980).
- Srebrni znak PD Viharnik, (1984).
- Podelili so mu tudi zlati znak, a ga ni prejel, ker je že bil član PD Onger Trzin!

3. Priznanja PZS
- Bronasti častni znak PZS (30. 1. 1980).
- Srebrni častni znak PZS (22. 11. 1986).
- Zlati častni znak PZS (16. 4. 1990).
- Spominska plaketa PZS (2019).

4. Ostalo
- Zlati znak za pohod Pasja Ravan-Dražgoše - Po poteh Cankarjevega bataljona.
- diploma Češkoslovaške zveze za telesno vzgojo ob 100. obletnici te organizacije (1988).

5. Priznanje TKS Domžale
- Bronasta Bloudkova značka za dolgoletno delo na področju telesne kulture (1988).

6. Priznanja Občine Trzin
- Bronasta plaketa Občine Trzin (15. 5. 2019)

Opozarjamo tudi na njegovo obsežno delo na poklicnem in ostalih področjih, ki niso zajeti v planinsko dejavnost.

Je avtor knjige Mednarodno letalsko pravo (2009) in 304 strokovnih člankov (npr. v revijah Krila, Pravna praksa, bil je urednik letalske rubrike v reviji FS VENTIL …).

Izpopolnjeval se je na področju prava morja in letalskega prava v Halifaxu, Haagu, Parizu, Bruslju in Leidnu. Letalsko pravo je predaval na Fakulteti za strojništvo in občasno na Pravni fakulteti v Ljubljani, slovensko letalsko pravo je predstavil članom Evropskega združenja za letalsko pravo na Dunaju, pravo morja pa v Pekingu.

Bil je član ali vodja slovenskih delegacij na pogajanjih v ILO, ICAO, EUROCONTROL, ECAC in UNCLOS, namestnik slovenskega člana v Mednarodni komisije za Savski bazen, do upokojitve avgusta 2013 pa je bil član Pravne in tehnične komisije Mednarodne oblasti za morsko dno s sedežem ne Jamajki.

V času slovenskega predsedovanja EU je vodil delegacijo EU (za pravo morja) na zasedanjih UNCLOS v New Yorku in si diplomatske izkušnje nabiral tudi kot namestnik veleposlanice v Stalnem predstavništvu RS pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Bil je član Odbora International Law Association (ILA) za vesoljsko pravo, Vlada RS pa ga je avgusta 2013 imenovala za člana Sveta javne agencije za civilno letalstvo.

Društvo za Združene narode mu je podelilo priznanje in nagrado za delo: Ugrabitve letal v luči mednarodnega prava (10. 12. 1973), prejel pa je tudi Zlato priznanje za organizacijo Filatelistične zveze Slovenije in Ministrstva za promet in zveze ob 50. obletnici ICAO (1995).

In kot da vse napisano ne bi bilo dovolj, je bil Sandi po upokojitvi zelo aktiven v Centru aktivnosti Trzin. Kot prostovoljec je bil dejaven v trzinskem domu starejših občanov, kjer je pomagal pri različnih opravilih, izkušnje in znanje pa je kot prostovoljec prej dve leti nabiral na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Sandi je bil tudi krvodajalec (36x) - RK zahvala 19. 10. 1994.

Več o tem smo lahko prebrali v članku »Jaz, prostovoljec« (Odsev, 2019/3, str. 10-11).

Dragega prijatelja ne bomo pozabili!
Ženi Biserki in sinovoma Gregu in Petru izrekamo najiskrenejše sožalje.

PD Onger Trzin

Slovo od pokojnega Sandija bo v četrtek, 17. 3. 2022 ob 12.00 iz mrliške vežice 5 na Novih Žalah.