Uvod
  Aktualno
  Članarina 2021
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

02.10.1947
Aretiran predsednik Odbora za planinstvo pri FZS Vlasto Kopač

 
  Vlasto Kopač
   
Predvojni alpinist, arhitekt in grafik, predvojni Plečnikov sodelavec, javni in kulturni delavec in predvsem medvojni sodelavec OF Vlasto Kopač je bil na drugi redni skupščini PDS in FZS 15. decembra 1946 izvoljen za predsednika Odbora za planinstvo pri FZS. V sekretariatu FZS je odtlej vse do svoje aretacije zastopal in branil interese slovenske planinske organizacije. Kot plezalec je kmalu začutil, da je obseg dela Odbora za planinstvo v FZS omejen, status pa nedorečen. Alpinistika, pomembna dejavnost v gorah, je bila po mnenju večine v sekretariatu zaobsežena že v pojmu planinstva.

Jeseni 1947 je želela partija ruskemu trinogu Stalinu pokazati, da gradi enak tip socializma kot Sovjetska zveza - z montiranimi političnimi procesi vred, zato je prišlo do aretacij vidnih sodelavcev partije. Vlasta Kopača so 2. oktobra 1947 aretirali in osumili sodelovanja z gestapom v taborišču Dachau (Kopač je bil v Dachau zaprt od januarja 1944 do osvoboditve).

 
  Letak iz leta 1942
   
Aprila 1948 se je v Ljubljani zgodila prvi dachauski proces. Deset ljudi je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih. Vlastu Kopaču so sodili na drugem dachauskem procesu avgusta 1948. Skupaj z Andrejem Bohincem in Romanom Vidmarjem je bil obsojen na smrt.

Kopač je v ječi risal planinske zemljevide, Julijce in Kamniške Alpe, tako da je zaslužen tudi za prva povojna, »prava« planinska zemljevida pri nas.

Septembra 1948 jim je vrhovno sodišče kazen znižalo – verjetno tudi zato, ker so se odnosi med FLRJ in SZ precej ohladili. Kopaču so prvotno kazen znižali na 20 let zapora s prisilnim delom. Aprila 1952 je bil pogojno izpuščen.

Leta 1971 ga je okrožno sodišče v Ljubljani pravosodno rehabilitiralo, na 10. kongresu ZKS 1986 pa je bil rehabilitiran tudi politično.

Vlasto Kopač sicer ni pogosto govoril o dachauskih procesih. Bil je med zadnjimi pričami ene najbolj mračnih epizod slovenske zgodovine. Od žrtev dachauskih procesov živi še Jože Marčan. Še danes ni znano, kje so pokopani obsojenci, ki so bili ustreljeni. Mitja Ribičič, zadnji med pomembnejšimi funkcionarji Ozne, je javno večkrat zatrdil, da ne ve, kje so njihovi grobovi. Mu verjamete??

V zadnjem letu je Vlasto Kopač uspel pripraviti izbor svojih člankov za objavo v knjigi Iverí z Grintovcev, ki jo je bogato opremil s svojimi ilustracijami. Knjiga, ki jo je izdala Planinska založba kot šesto v zbirki Med gorskimi reševalci, je šla v tisk tik pred njegovo smrtjo 27. aprila 2006.

Nekaj več o življenju Vlasta Kopača si lahko preberete tudi TULE.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.