Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2023
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

07.08.1895
Otvoritev Aljaževega stolpa

 
  Aljažev stolp
   
Triglav je globoko zasidran v slovensko narodno zavest, zato smo Slovenci imeli precej sreče, da je bil konec 19. stoletja v Mojstrano kot župnik poslan Jakob Aljaž.

Aljaž se je hitro zavedal vse večjega prodiranja tujih vplivov v slovenske gore (koče in napisne table za katere sta skrbeli DÖAV in ÖTC in ne, kot bi bilo normalno – domačin, Slovenec.). Bil pa je tudi dovolj pogumen, da se ni bal narediti korak več, ki je pomenil upor proti nadaljnemu ponemčevanju!

Prav zato je dal zgraditi Aljažev stolp. Kot branik slovenstva. Od Dovške občine, oziroma 137 srenjskih upravičencev, je za 5 goldinarjev kupil vrh Triglava. Tako mu nihče ni mogel preprečiti, da bi na svojem svetu postavil stolp s skromno, a najnujnejšo opremo in s tem "ohranil slovensko lice slovenskim goram". čeprav, seveda, tega vsi niso mogli preboleti. Kasneje se je moral soočiti tudi s tožbo Kranjske podružnice DÖAV.

Načrte za stolp je narisal sam in njegovo izdelavo tudi sam financiral. Izdelal ga je kleparski mojster Belec iz Šentvida nad Ljubljano. Na Triglav so ga znosili po delih in ga na vrhu sestavili. Stolp je izdelan iz debele pocinkane pločevine. Ima majhna vrata, v njem je prostora za tri do štiri planince. Ima štiri okenca, visok je 1,90 m in v premeru 1,25 m. Na steni stolpa je panoramska karta z imeni vrhov, ki jih ob lepem vremenu vidimo s Triglava.

 
  Aljažev stolp leta 1897
   
Skromna otvoritev stolpa je bila 7. avgusta 1895. Aljaž jo opiše takole: »Bilo je krasno vreme, navzoči so bili na vrhu poleg mene še pevovodja Matej Hubad, tržaški tovarnar Grassner, in moja delavca Požganc in Koblar. Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom, in otvoritev je bila končana.« Javnost je šele pozneje izvedela za otvoritev Triglavskega stolpa. Zavetišče, ki je dobilo ime "Aljažev stolp", je Aljaž kasneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu.

Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da se je Aljažu ravno ob postavljanju stolpa porodila ideja o postavitvi koče na Kredarici. Ko so šli postavljat stolp, so prenočili v stari, mali Dežmanovi koči. Zjutraj Aljaž ni šel na Triglav, ker je bila gosta megla, a je pri koči poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglavskega stolpa. Oskrbnik Dežmanove koče, kozar Vilman, doma iz Mojstrane, mu je prijazno in zaupno rekel: »To je sreča za Vas, da nocoj ni bilo Nemcev tukaj; sicer bi za Vas ne bilo prostora.«

Koga ne bi »pogrelo« … Aljaž piše: V tistem Irenutku sem sklenil da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo za sebe in za par prijateljev. če pa se bo SPD na moj poziv zdramilo, bomo delali veliko kočo, kje, to bom prihodnji teden ogledal; če drugod ne najdem prostora in mi nihče ne pomaga, bom svojo kočico postavil vštric Dežmanove koče 10 korakov od nje... - tako užaljen je bil moj narodni ponos.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.