Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2024
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

09.08.1909
Nesreča dr. Stojca v severni steni Škrlatice

Nesreča je bila povod, da sta se dr. Tičar in dr. Demšar namenila ustanoviti gorsko reševalno službo Slovenskega planinskega društva.

Opis reševalne akcije si lahko preberete v knjigi Franceta Malešiča Spomin in opomin gora (Didakta, 2005). če na kratko povzamemo:

Prim. dr. Josip Stojc, zdravnik kirurg in bakteriolog iz Ljubljane je tega dne skupaj s soplezalcem Ivanom Petrovčičem, nadučiteljem iz Kranjske Gore poskušal preplezati težjo varianto smeri, ki jo je leta 1896 v severni steni Škrlatice preplezal Julius Kugy skupaj z Andrejem komacem – Moto in Kvrhom.

Vstopila sta v napačno grapo, Stojc se je še zaplezal. Med sestopom je zdrsnil ter si zlomil nogo in roko. Soplezalec ga je spravil na varnejše mesto, a storil napako, ko je reševalcem sporočil mesto nesreče. Reševalci so namreč mislili, da se je nesreča zgodila tik pod vrhom. To je povzročilo, da so kranjskogorski in mojstranški reševalci naslednji dan šele pravilno določili mesto nesreče.

 
  Trentarski gorski vodniki, fotografirani po reševanju dr. Stojca; od leve: Jože Komac – Pavr, Anton Tožbar – Špik ml. (sedi), Ivan Berginc – Štrukelj in Andrej Komac ml.
   
Reševanje je oviralo neurje s snegom. Medtem je Osrednji odbor SPD v Ljubljani poklical na pomoč trentarske gorske vodnike. Tako okrepljeno moštvo reševalcev je nadaljevalo z reševanjem tretji dan po nesreči. V steno so odšli Trentarji Jože Komac – Pavr, Ivan berginc – Štrukelj, Anton Tožbar – Špik ml., in Motov sin Andrej Komac ml. Ter Kranjskogorca Janez Pečar – Bobek in Janez Kosmač – Rébrenk. Ponesrečenca so varno spustili v Veliko Dnino, kjer sta ga že čakala dr. Demšar in dr. Tičar, v Krnici pa je reševalce pričakal še dr. Edo Šlajmer z drugimi zdravniki. Reševanje sta z Vršiča z daljnogledom opazovala tudi Johannes Frischauf in Jakob Aljaž. Dr. Stojc je kmalu ozdravel, v spomin na reševanje pa je SPD izdala razglednico štirih trentarskih junakov.

Ko se je tri leta kasneje, aprila 1912, v snežni ujmi na Stolu smrtno ponesrečil dr. Josip Cerk, gimnazijski profesor iz Ljubljane, je bila še isto leto v Kranjski Gori ustanovljena prva postaja Gorske reševalne službe.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.