Bovški Gamsovec (30.9.2006)
03.10.2006

Konec tedna je za pobeg v hribe izrabil tudi Miro. Zaželel si je razgledov po triglavski Steni in obujanja spominov, zato se je odločil za Bovški Gamsovec. čeprav je bila že iz Vrat Luknja »zabasana« z oblaki, kar je napoved poslabšanja vremena, se je nepoboljšljivi optimist Miro podal čez že jesensko pravljično obarvan gozd Bukovja prav k Luknji. Tam je pihalo, Trentarji pa so v Luknjo tako tlačili meglo, da ni šla skozi. Eni od planincev so se podali po Plemenicah na Triglav, boljšo izbiro pa so naredili tisti, ki so se podali proti Gamsovcu, saj so kmalu prišli v zaveterje in na sonce. Razgledi so bili čudoviti, meglice so pokrajino naredile še bolj privlačno in skrivnostno, ob poti pa je obiskovalce stoično pozdravljal kozorog, ki se mu ni dalo niti vstati. Največ sonca so ujeli tisti, ki so se odločili za Stenar, ampak tudi z Gamsovca je bil dober razgled, še zlasti proti Pihavcu in drugim višjim vrhovom, ki so se dvigali nad dolinskimi meglami. Bil je dan za uživanje, pokora pa je sledila.

Foto: Miro

Severna stena Triglava oz. kar Stena. Miro se je odločil, da je čas, da si jo spet ogleda …

Poglede obiskovalcev doline Vrat večino časa nase priklepa Stenar.

Na sedlu Luknja. Nekateri so se odpravili na pot čez Plemenice – včasih bolj znano kot Bambergova pot.

Megla se je okoli Triglava še kar naprej kuhala …

… a najbolj pametno so naredili tisti, ki so odšli na nasprotno stran doline. Pobočja Bovškega Gamsovca nad sedlom Luknja.

Gospodar višin

Na Bovški Gamsovec s sedla Luknja vodi na nekaterih mestih precej ozka stezica. Previdnost ni odveč!

Na vrhu Bovškega Gamsovca. Triglav se od tu vidi kot na dlani.

Sestop z vrha. Tudi tu ni odveč previdnost.