Gorska reševalna služba svetuje
14.07.2005

Zadnja nesreča belgijskih skavtov, ki so se na zahtevni Bavški Grintovec odpravili nepripravljeni nas je vzpodbudila, da še enkrat (preberite si tudi naše prvo sporočilo: Priporočila za varnejšo gibanje v gorskem svetu) pred viškom poletne planinske sezone nanizamo nekaj priporočil Gorske reševalne službe Slovenije:

Priporočila za varnejšo hojo in gibanje v gorskem svetu

Priporočila in pravila za varno hojo ponavljamo vsako leto, tako kot se pojavljajo tudi nesreče. Osnovna dolžnost vseh planincev je, da opozorila upoštevajo in z njimi seznanjajo tudi druge obiskovalce gora.

• Na začetku sezone izbirajmo cilje, na katere vodijo poti po južnih straneh. Na severnih straneh je še sneg.
• če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka, in smo brez opreme (cepina in derez), se vrnimo.
• Preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur, da dobimo kondicijo in s tem preizkusimo sebe in opremo.
• Seznanimo se, kaj pomeni oznaka poti: lahka, zahtevna, zelo zahtevna; kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali.
• Kupimo ali si v knjižnici sposodimo kakšno knjigo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju – in jo preberimo.
• Ture začenjajmo zgodaj, da se izognemo popoldanskim nevihtam.
• Za dolge ture si raje vzemimo dva dneva.
• Na turah, ki so označene kot zahtevne, obvezno uporabljajmo čelado, na zelo zahtevnih pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice – najbolje kolesarske.
• če že hočemo navezati manj izkušenega na vrv, se naučimo vsaj osnovnih vozlov in pravilnega varovanja.
• Tudi poleti imejmo v nahrbtniku kapo in rokavice. Baterija, prva pomoč, alufolija naj bodo stalno v nahrbtniku.
• Vpisujmo se v vpisne knjige.
• Veliko se nas bo odpravilo v tuje gore, v katerih bomo hodili po ledenikih. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma.
• Sleherno leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta in višinske razlike kot tudi težavnosti.
• Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje. Vedno hodimo skupaj. če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.
  Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovani. V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informiramo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval sporočimo na Komisijo za pota PZS.
• Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s seboj na turo. Baterija naj bo napolnjena; ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo divjanje po gorah. Zaradi zelo razgibanega terena imejmo v mislih, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva.