|
Nov mejnik: 14 osemtisočakov Nives Meroi in Romana Beneta 16.05.2017
Za širjenje obzorij ...
V petek, 12. maja 2017 se je po medijih razširila navdušujoča vest: Zamejski Slovenec Roman Benet iz Trbiža in Italijanka Nives Meroi iz Bergama sta uspešno sklenila sijajen alpinističen podvig. Alpinista, zaljubljenca v gore in zakonca, sta brez dodatne pomoči osvojila in preplezala 14 osemtisočakov. Za konec podviga, ki sta ga začela že leta 1994 s spodletelim naskokom na K2, sta osvojila vrh Anapurne.
Na seznamu zakonskega para iz Trbiža so naslednji osemtisočaki: Anapurna (2017), Makalu (2016), Kangčendzenga (2014), Manaslu (2008), Mount Everest (2007), Dhaulagiri (2006), K2 (2006), Lhotse (2004), Gasherbrum 1 (2003), Gasherbrum 2 (2003), Broad Peak (2003), Cho Oyu (2003), Shisha Pangma (1999) in Nanga Parbat (1998).
Naveza Meroi-Benet je 8091 metrov visoki vrh Anapurne dosegla v spremstvu Špancev Alberta Zeraina, ki ima na svojem seznamu deset osvojenih osemtisočakov, ter njegovega plezalskega partnerja Jonatana Garcie, je zapisano na portalu www.2x14x8000.com.
Medved in Mary Poppins na vrh osemtisočakov brez dodatnega kisika, višinskih nosačev šerp in fiksnih vrvi Leta 1962 rojenega Beneta se je v alpinističnih krogih prijel vzdevek Medved, Meroijeve, rojene leta 1961, pa Mary Poppins. Vrhove na svoji poti sta osvajala brez pomoči dodatnega kisika, višinskih nosačev šerp in fiksnih vrvi. Leta 1989 sta se poročila, živita pa tik ob slovensko-italijanski meji v Beli peči (italijansko Fusine in Valromana).
Roman Benet in Nives Meroi sta naskok na svoj zadnji nepreplezani osemtisočak začela 20. marca, ko sta odpotovala v Himalajo. Na Anapurno, z 8091 metri deseti najvišji vrh sveta, sta leta 2006 že poskušala plezati, vendar sta se obrnila zaradi prevelike nevarnosti plazov.
Eden njunih najlepših podvigov je bila posebna himalajska alpinistična trilogija, hat-trick iz leta 2003, ko sta v vsega 20 dneh splezala na vrhove Broad Peaka ter Gasherbruma 1 in 2.
Benet je Slovenec z do zdaj največ preplezanimi osemtisočaki, na vse se je povzpel brez uporabe dodatnega kisika, na večino pa v majhnih odpravah z od dvema do tremi ljudmi, brez višinskih nosačev, je mogoče prebrati na slovenski alpinistični in plezalski spletni strani www.friko.si.
Vir: STA/Siol.net
> Preberite intervju z Nives in Romanom. Z njima se je za Planinski vestnik pogovarjal Mire Stenibuch.
 Sestop zakoncev z Manasluja
Za lažje razumevanje, kdo je Roman(o) Benet in kaj sta skupaj z ženo Nives Meroi dosegla, vam predlagamo v branje članek Slovenec s 15. osemtisočaka (Grega Kališnik, Nedelo, 09.03.2014). V njem lahko preberemo tudi naslednja dejstva:
- "Oče in mati sta Slovenca iz Rateč, v požaru je zgorela domačija, postavili so novo hišo," a ko so po drugi vojni prestavili meddržavno mejo, so Benetovi iz predmejskih postali zamejski Slovenci. Roman(o) Benet se je rodil v Italiji, a se absolutno "počutim Slovenca". Živi v gruči petih hiš zaselka samih rojakov, Fusine Laghi. "V 1. razredu osnovne šole nisem znal besede italijansko." Ob srečanju je, kot desetletja poprej, gotovo vrhunsko govoril italijansko, pri slovenščini se sem ter tja majceno zagozdi.
- Kaj je v podatkovni (za)vesti insajderjev, zgodovinopiscev in zgodovinskih osebnosti podalpskega himalajizma, ve bog, če obstaja, v povprečni vednosti za rojaka z največ osvojenimi osemtisočaki že kratko večnost velja Viki Grošelj. Deset jih ima. V mladi Zgodovini slovenskega alpinizma Urbana Goloba in Petra Mikše je kot slovenski rekorder natisnjen Roman Benet, čeprav je bilo sem ter tja v tem in onem mediju zadnji čas to že priobčeno. Da dejstvo ne plapola urbi et orbi, je morda večvzročno: Roman(o) Benet je državljan Italije, ni registriran pri Planinski zvezi Slovenije, nikdar ni bil član kakega alpinističnega slovenskega kluba*, v Himalaji ni bil s slovensko odpravo. O svojih podvigih ne piše knjig, ne snema dokumentarcev, predvsem pa ga prvenstvo sploh ne zanima. Čeprav: "Sem pa ponosen, če me dajo med slovenske alpiniste," ne nazadnje, "Pot je moja biblija." Zaplotnikova. Očak iz ozadja mi je namignil, da nobeden od naštetih vzrokov za Benetovo (namerno?) neznanost tostran meje ni trden, kaj šele vseobsegajoč, njih seštevek pa gotovo povzroči, da bo sem ter tja treba kakšno dejstvo v Vikipediji popraviti in se ga s pridnim ponavljanjem naučiti. Dokler ne bo drugače. Nekaj lahko velja dolgo, le da ne predolgo.
---------- * Še dobro, da je se je Goran Dragić kalil v domovini, drugače član Phoenixov 40 točkam na tekmo navkljub ne bi mogel biti (trenutno) najboljši slovenski košarkar. In še dobro, da je Boris Pahor član Društva slovenskih pisateljev.
Leto 2009, Kangčendzenga, tretja najvišja: "Tik pred naskokom na vrh postanem počasen, prvič se je zgodilo, da je bila Nives na dnevnem cilju pred menoj." Meroijeva odloči, da sestopita, ... ... Doma, v Italiji, se izkaže, da je zbolel za hudo aplazijo kostnega mozga, "to je vrsta levkemije". Radioterapija, kemoterapija ne pomagata, "mlad Nemec mi daruje kostni mozeg", ga presadijo, "70 dni sem bil v izolirni sobi, zelo slabo sem se počutil, dobil 160 transfuzij, presaditev ni pomagala.". S presaditvijo, uspešno ali neuspešno, pripoveduje Benet, je ponavadi to poglavje zaprto. Lahko bi začeli iskati drugega darovalca, a to traja. Pa so šli zdravniki prek ustaljenosti, še enkrat so poiskali tega fanta, da je po pol leta še drugič daroval mozeg. In po dveh tednih je bil Benet zdrav, no, rešen. Januarja pred tremi leti. Saj tudi prvič "moje telo ni zavrnilo mozga, le delovalo ni". Če drugi poseg ne bi uspel, "bi imel dve transfuziji na teden. Do konca življenja.
Tu vam predlagamo v branje knjigo, ki jo je napisala Nives Ne pustim te čakati (kratka predstavitev knjige).
Iz predstavitve knjige:
Smo leta 2009 in Nives Meroi se skupaj z dvema tekmicama poteguje za mesto prve ženske, ki bi se povzpela na vseh štirinajst osemtisočakov našega planeta. Mediji hočejo iz te tekme narediti svetovni spektakel, toda Nives je neobčutljiva za zapeljivo slavo, ki jo vabi, naj vstopi v igro, katere del se ne počuti … Kot vedno doslej se spoprime s Kangčendzengo, svojim dvanajstim vrhom, v navezi z možem Romanom, tudi tokrat brez "olajšav": brez nosačev na visoki nadmorski višini, brez kisika. Toda ko ju do vrha loči le še nekaj sto metrov, se Roman ne počuti dobro in se ustavi. Kako naj se zdaj odloči Nives? Naj nadaljuje sama in osvoji še en vrh, ki ji bo omogočil še bližjo pot k zmagi, kar bi ji mnogi v tistem hipu tudi svetovali? Ne, Nives se ne obotavlja: zapusti tekmo, ker noče pustiti Romana, da bi jo čakal.
XX
|