Mladina in gore 2005 (Boh. Bistrica, 22.10.2005)
23.10.2005

Tudi letos smo se odpravili z dvema ekipama na regijsko tekmovanje »Mladina in gore«. Tokrat smo se odpeljali z vlakom v Bohinjsko Bistrico.

Sprejelo nas je precej lepo vreme in zelo prijazni gostitelji. Po uvodnem programu (ki je bil letos, pohvalno (!), neobremenjen s tremi himnami - zapeli in zaigrali so le slovensko - lani smo namreč poslušali slovensko, evropsko in planinsko – otroci pa potem niso več vedeli, kdaj je treba stati ...) so se ekipe razporedile po razredih, mentorji pa smo v zbornici v prijetnem pogovoru nanizali nekaj problemov, predvsem o načinih informiranja, seveda pa nismo pozabili tudi na probleme finančne narave.

Sledilo je okusno kosilo, potem pa enourni orientacijski pohod. Organizatorji so malce »pomešali« udeležence po skupinah, svojo pa smo na pobudo Irene dobili tudi mentorji. Na pohodu smo se prav zabavali. Najprej smo vozlali, se povzpeli na Ajdovski gradec (kjer je po Francetu Prešernu črtomir branil svojo staro vero pred Valjhunom), metali podkve, preizkušali pet vrst mleka ...

Ob vrnitvi pa seveda veselje (in morda tudi žalost, pač odvisno od uvrstitve) ob razglasitvi rezultatov. Naše »Vezalkice« so si delile 2. mesto, »Nore krave« pa so žal naredile preveč napak in zasedle 16. mesto med 21 ekipami. Prijetno popoldne smo zaključili v piceriji Zoisov grad (saj smo morali tudi počakati na vlak!).

Naj se ob tej priložnosti zahvalimo tudi staršem (g. Pavlič, ga. Markič in g. Kurent), ki so zgodaj zjutraj in pozno popoldne »opravili prevoz« v Ljubljano in prevoz domov. Prav tako zahvalo zasluži PD, ki je financiralo prevoz z vlakom v Bohinjsko Bistrico.

Emil Pevec, foto: Irena Mučibabić

PS »Nore krave« (Petra, Lara, Eva in Neli) so še na vlaku ponavljale snov planinske šole.

V avli OŠ Bohinjska Bistrica – pred pričetkom prireditve je potrebno še »napolniti baterije«.

PS »Vezalkice« (Meta, Martina, Nataša, Jaša in mentor Tomaž) – »Na zdravje!« z jabolčnim sokom.

»Vezalkice« so bile očitno pred testom dobro razpoložene ...

... medtem ko so »Nore krave« ob zavedanju, da so med testom storile preveč napak, kar malce poklapane obsedele na jeseneskem soncu pred šolo.

Ker organizatorji potrebujejo nekaj časa za popravljanje testov, so pripravili orientacijski pohod. Da mentorji ne bi »obsedeli«, je Irena predlagala, da se tudi sami pomerimo na progi. Beseda je dala besedo – takoj je nastala ekipa, Emil je potegnil iz nahrbtnika prusik (da smo se zanj držali kot v vrtcu – pač vse za smeh!) – in takole smo mentorji odkorakali izpred šole.

Ob vračanju k šoli smo bili priča za nas, ki smo doma v »ljubljanskem kotlu«, kaj nenavadnemu pogledu. Krave se mirno pasejo na igrišču. Kar predstavljali smo si, kako bi se pri nas »ultra razvajeni starši« pritoževali nad to idilo. Kot da večina Slovencev nima svojih korenin ravno na kmetih ...

PS »Vezalkice« iz Trzina so si na koncu delile drugo mesto.

Prijetna vožnja z vlakom domov.