Dolgo pričakovani film Sfinga, igrano-dokumentarni film z estetskimi in dih jemajočimi posnetki, predstavi lepo in mogočno okolje simbola slovenstva z mistično Sfingo na čelu. S štirimi protagonisti obeh ključnih vzponov, ki jih ločuje obdobje treh desetletij, film na izjemno izviren način prikaže duh alpinizma in naravne lepote naših gora.
Osrednja zgodba gledalca popelje od priprav alpinistov na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse do tako želenega vrha. Idejno in scenaristično sta film zasnovala dva slovenska alpinista, medtem ko je glasbo za film prispevala najbolj priljubljena slovenska rockovska skupina Siddharta.
To je film s Sporočilom prav za ta čas. Je oda Lepoti v nas in okoli nas. Film, ki se te dotakne. Pridite in doživeli boste!
• Ideja: Tine Marenče, tehnični vodja projekta Sfinga • Scenarij: Gregor Kresal, organizacijski vodja projekta Sfinga •Režija: Vojko Anzeljc • Direktor fotografije: Matej Križnik • Ton: Gašper Loborec • Glasba: Tomaž O. Rous, Siddharta • Igrajo: Anže Marenče, Miha Kajzelj, Miha Marenče, Gregor Kresal, Ante Mahkota, Peter Ščetinin, Tone Sazonov – Tonač (vsi so vrhunski alpinisti) in drugi. • Produkcija: Produkcijska skupina Mangart, Sfinga Pro, Produkcija Viharnik
NAGRADE
• Najboljši film po izboru občinstva in posebna nagrada žirije - 5. IMFFD - Ljubljana, april 2011 • Najboljši alpinistični film - 7. INCAFEST - Huaraz, Peru, avgust 2011 • Najboljši dokumentarni film - 19. MHFH - Poprad, Slovaška, oktober 2011 • Finalist tekmovalnega programa - 36. MFBF - Banff, Kanada, november 2011 • Grand Prix, najboljši film in najboljši scenarij - Festival Torello Mountain film, Španija – nov. 2011 • 1. nagrada - Scabiosa Trenta - 18. filmski festival Alpi Giulie Cinema - Trst, Italija, marec 2012
RECENZIJE FILMA
• Sfinga se konča z najbolj spektakularnim, če ne že kar najbolj hipnotičnim prizorom v zgodovini slovenskega filma… Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to, kar je bil. (Marcel Štefančič, Jr. – Mladina, julij 2011)
• Vizualno spektakularen in s simboliko naphan prikaz dveh zgodovinskih podvigov pri nas. Epsko in emocionalno! (pred-Premiera, revija o filmu – junij 2011)
• Sfinga je tako izjemno zapakiran in realiziran projekt, od izredno zahtevnega snemanja v stenah, prek glasbe Siddharte, do vnovičnega ponatisa knjige Anteja Mahkote o njej, da je šokantno, da denarja sploh ni dobil na Filmskem skladu. Sfinga je prvovrsten dokaz predanosti življenju, delu in filmu. Film, ki bo ob kakih obletnicah svojega nastanka, za razliko od večine slovenskih filmov, posnetih po letu 1991, gotovo doživljal vnovične projekcije. Sfinga je najbolj pravilen odgovor na uganko slovenskega filma. (Samo Rugelj – junij 2011) Neverjetna kamera s čudovitimi in vrtoglavico zbujajočimi posnetki iz stene in vrha Triglava. (Igor Hrab, Vikend magazin – junij 2011)
• Sfinga na najboljši možen način predstavlja alpinizem tak, kot ga poznamo iz pionirskih časov in tak, kot si ga v veliki večini želimo tudi v prihodnje. Ob plezanju in razvoju tehnike ter opreme povezuje medgeneracijsko znanje, izkušnje, hotenje in tovarištvo, ki lahko nastane samo v gorah. To, da v modernem svetu »brez vrednot« izhaja iz mitološkega sveta, je anahronizem, ki nas spominja, da brez korenin nismo nič. (Borut Peršolja, podpredsed. PZS – april 2011)
• Presenetljiva domača igrano-dokumentarna novost Sfinga, razkriva težavna osvajanja sfingaste skrivnosti v triglavski severni Steni. Zelo je treba pohvaliti skrajno vratolomno vizualno podobo tega filma. Samosvoj je že ritmično dinamičen uvodni posnetek, ki kot da prikazuje potovanje skozi notranjost utripajoče žile, toda ne človeške, ampak sfingine. Sledijo čudoviti posnetki med poletom nad tamkajšnjo naravo, kmalu pa se začnejo kazati najbolj svojstvene filmske razsežnosti, začenši s tem, da Sfinga oživi, predvsem pa v vse intenzivnejšem prepletanju pripovedi iz let 1966 in 1995. (Uroš Smasek, Večer – april 2011)
• Med alpinističnimi filmi je Sfinga s svojo idejo o prepletu dveh igranih zgodb, ki se na koncu združita v eno, gotovo sveža popestritev, ki gledalcu na humoren način prikaže tisto, kar še posebej nealpinistom ni nikoli jasno: kako gore alpiniste z nedostopnostjo mamijo v svoje stene in jim postrežejo z nepopisnim zadovoljstvom, ko jih osvojijo. Ali kot v filmu zapoje pokojna žena Anteja Mahkote, prvega osvajalca Sfinginega Obraza, Marjana Deržaj: "Ostane pest spoznanj in prgišče sanj, spominov sto za stare dni… (Poletna noč)" (Siol.net – april 2011)
• Za razliko od svetovnega alpinizma je slovenskega dolga leta krasil skupen in povezovalni duh. Ta je premagal pomanjkanje tehničnih pripomočkov in opreme. Tako je bilo tudi s Sfingo. Zmagala je pregovorna vztrajnost, iznajdljivost, ljubezen do gora in srčnost. Vse to je scenarij odlično uporabil v eni od obeh vzporednih zgodb (1966-1995), tako da je film ne le zgodovinski prikaz vzpona, ampak dobiva tudi človeški obraz. (Neva Mužič, Ekran - maj 2011)
Predfilm (slovenski)
Predfilm (angleški)
Pripis: SFINGA je do konca novemra 2011 imela že 20.000 gledalcev, kar je nekaj tisoč več kot so jih imeli na primer vsi trije zadnji zmagovalci Festivala slovenskega filma v Portorožu skupaj - Pokrajina št. 2, Circus Fantasticus in 9:06, ki so bili skupaj vredni skoraj 4 mio EUR, kar je 40-krat več od Sfinge!
