|
30.07.1887
Otvoritev Deschmannove koče
Otvoritev Deschmannove koče je na svoj način popisal dr. Henrik Tuma v knjigi Pomen in razvoj alpinizma: … Nastanil sem se pri znanem pastirju Blažku iz Podjelja ter odtod plezal na Triglav, naslednje dni pa na čikelman, Virnar, zopet na Triglav, po dolini Zajezeram (Sedmerih jezerih), čez Komarčo k Bohinjskemu jezeru in odtod nazaj čez Voje pod Triglav. Polezel sem nanj tretjič v nedeljo za prve zore, golorok in brez oprave. Našel sem na temenu tropo nemških turistov ter izvedel, da bo na severni strani otvoritev nove koče. Hitel sem na Velopolje nazaj, oprtal svojo prtljago in polezel zopet na Triglav, dol brez poti med Malim in Velikim Triglavom, čez Zeleni Plaz do Dežmanove koče. Bilo je zbranih preko 100 nemških turistov, seveda večina kranjskih nemčurjev. Poleg pa je bilo vse polno naših domačih kmetov občjega spola in nosačev iz Mojstrane. Mize so se šibile jedače in pijače. Zagnusilo se mi je suženjstvo naših ljudi. Ko je koncem svojega slavnostnega govora dr. Dežman stegnil roko proti Triglavu: »Und du, Allvater Triglav, strecke deine Hand schützend über unser Deutschtum«, sem odhitel ukaje, lačen in žejen, po poti navzdol skozi Kot ter prispel zadovoljen s seboj ob 2. v Mojstrano. Tako dr. Tuma leta 1930 medtem ko dr. Tone Strojin v svoji knjigi V naravo v svate (2005) piše: … Dragotin Dežman (1821 – 1889) je bil kustos Kranjskega prirodoslovnega muzeja. Njegove napačne življenjske usmeritve oziroma zmote bi se lahko poravnale s pokojnikovimi zaslugami za narod. … Dežmanu slovenska zgodovina še ni oprostila članstva v nemškem taboru, čeprav je zaslužen za slovensko znanost. Nastanek prirodoslovnega muzeja je njegovo delo, slovenski arheologiji je dal mnogo od izkopavanja mostiščarskih naselij naprej. Kaj je storil za slovensko etnografijo z zapisovanjem narodnih običajev, pesmi, med drugim pravljice o Zlatorogu, ki jo je slišal na Idrijskem, danes komaj kdo ve. če mu je slovenska znanost molče oprostila, mu planinska organizacija pač še ni. A mislim, da bi mu v današnjih časih lahko in da je že čas za planinsko rehabilitacijo.Deschmannovo kočo sedaj poznamo kot Staničevo kočo.
|
