[Dimež]

Ste brali članek Najhitreje opravil s Seven Summits.
Ljudje so naravnost neverjetni: 44-letni Danec Soeren Gudmann je novi svetovni rekorder v osvajanju The Seven Summits; z vsemi sedmimi je opravil v 194 dneh, kar je 20 dana hitreje od starega rekorda. Kako je lansko drugo polovico leta "zapolnil" z osvajanjem vrhov: 04.06.05 Everest s severa; 02.07. Denali; 24.07. Elbrus; 05.09. Kosciusko, 30.09. Kilimanžaro; 26.11. Aconcagua inb 14.12. Mt. Vinson. Stari rekord sta imala Novozelandca Gary Ball in Rob Hall s 214 dnevi. (Rob Hall je bil gorski vodnik, ki je leta 1996 izgubil življenje ob znani tragediji na Everestu!)
Soeren Gudmann bo januarja pokušal opraviti še vzpon na Carstenz Pyramid. Računa, da bo najhitrejši tudi v drugi verziji "7 vrhov" (Carstenz Pyramida je najvišji vrh Avstralazije, Kosciusko pa le Avstralije), za katero je rekord sedaj 297 dni; ima ga Anglež Andrew Salter.

V članku sicer piše, da se je Soeren Gudmann začel zanimati za visoke vrhove šele leta 2004, kar pa ne drži popolnoma. Na njegovi spletni strani lahko preberete, da je leta 2004 stal na Čo Oyu in Šiša Pangmi, leto prej prav tako na Šiša Pangmi.
Na Kilimandžaro se je povzpel že leta 2001, istega leta tudi na Elbrus, leta 2002 pa na Aconcaguo. Torej brez izkušenj le ni bil.

[Dimež]

Počasi se daleč pride, hitro pa na Mount Everest

Članek v Slovenskih novicah 5.6.2006. Glavni poudarki:

Christian Stangl, 41-letni Avstrijec, je spet presenetil. Na vrh najvišje gore sveta, Mt. Everesta (8848 metrov), se je 25. maja iz baznega tabora v Tibetu povzpel v 16 urah in 42 minutah. Nazaj v bazo pod severno stranjo gore se je vrnil po šestih urah. Gre za do zdaj najhitrejši vzpon, ki od odličnega alpinista sicer zahteva vsaj tri, štiri dni.

Na sebi je imel le puhasto obleko, v nahrbtniku pa štiri termovke po 0,8 litra, nekaj ogljikohidratnih ploščic in slane piškote. Prvič se je za daljši počitek ustavil šele na 8200 metrih ob treh zjutraj, ko je začutil, da ima noge precej mrzle in si jih je v nekem šotoru raje zmasiral, kot da bi pustil, da mu pomrznejo.

... Leta 2004 je za Kilimandžaro (Tanzanija, 5895 metrov) potreboval pet ur, 36 minut in 38 sekund. Gre za približno 45 kilometrov in 4445 višinskih metrov (svetovni rekord). Ali leta 2002, njegov prvi podvig skyrun, ko je za vzpon na Aconcaguo (Argentina, 6956 metrov), potreboval štiri ure 25 minut brez pomoči (tudi svetovni rekord). ...

Seznam Christianovih podvigov je dolg ... Plezalni vzponi: Huanya Potosi (Bolivija, 6088 metrov), prvenstveni vzpon v severni steni; Huascaran (Peru, 6768 metrov), smučarski spust; Šiša Pangma (Tibet, 8.046 metrov), južna stena, alpski slog in solo vzpon po Britanskem kuloarju; Dhaulagiri (Nepal, 8167 metrov), skyrun (350 metrov pod vrhom je po 18 urah moral obrniti) – za ta vzpon pravi, da je bil tako ali tako že predolg; Čo Oju (Tibet, 8201 meter), prvenstveni vzpon po deviški steni, smer Severna odisejada, Khan Tengri (Kirgistan, 7010 metrov), južna stena, prvenstvena smer Marmornati hrbet in tako naprej. Leta 2003 je tekel na andske šesttisočake kar v tekaških copatih, v katere je sam navrtal žeblje, in v šestih zaporednih dneh osvojil šest vrhov, od katerih omenimo samo najbolj znana dva, Huayna Potosi (Bolivija, 6088 metrov) v dveh urah in 28 minutah, in Illimani (Bolivija 6439 metrov), tri ure in 43 minut, ki sta seveda normalno dvodnevni alpinistični cilj. Lansko zimo je sam peš prečil 900 kilometrov dolgo bolivijsko puščavo Altiplano (brez podpore), na Elbrusu (5642 metrov) postavil še en rekord skyrun.

[palček smuk]

norc!

[Dimež]

Se strinjam - gre le še za "telovadbo".
Komponenta občudovanja gora, ki mora biti pri obiskovanju gora po moje kar izrazita je tule verjetno "povožena". V tem primeru gre pa potem res le še za to, da hribi predstavljajo telovadni poligon ...
Take obiskovalce gora gore prej ko slej ostro kaznujejo.

[Dimež]

Tole si poglejte:

Na Matterhorn po grebenu Hornli - gor in dol v 2 urah in 33 minutah!!

6. 9. 2007 sta gorska vodnika iz Zermatta Simon Anthamatten in Michael Lerjen opravila zares hiter vzpon (in sestop) po najbolj znani 'poti' na Matterhorn (4478m). Greben Hornli je ocenjen z oceno AD - torej niti približno ni lahka zadeva.
Vzpon po poti, po kateri so šli prvopristopniki leta 1865 sta opravila v uri in 40 minutah, sestopila pa sta v 53 minutah.
Običajno dobro trenirani gorniki za to pot porabijo sedem do devet ur.

Simon Anthamatten in Michael Lerjen seveda nista kar običajna gorska vodnika. 24-letni Simon Anthamatten je eden najmlajših Švicarskih gorskih vodnikov z lepo zbirko dobrih vzponov: med drugim je pri dvajsetih plezal v zahodni steni Bagiratija III (6454 m), v El Capitanu smer Freerider (5.12d), v severni steni Eigerja pa je preplezal Japonsko Direttissimo (5.9 A3, 1800m, 1969).
22-letni Michael Lerjen se je leta 2004 povzpel na Nanga Parbat in tako postal najmlajši Švicar z osemtisočakom.

Kogar zanima o podvigu kaj več, si lahko (v angleščini) prebere na strani Record Retour on the Matterhorn's Hornli Ridge.


Greben Hornli je greben, ki 'gleda' proti nam - gledalcem. Foto: Menno Boermans, http://www.alpinist.com/)

[Dimež]

Hja, nekje zgoraj semnapisal, kako rekorde podira Avstrijec Christian Stangl - sedaj je bil objavljen članek o njem. No, po branju je marsikatera stvar bolj razjasnjena.
Se pa človek vpraša, če ne gre pri vsem skupaj za nek 'naravni doping'?



Slovenske novice, ponedeljek, 17.12.2007 - Nadčloveško

Džoging po naj vrhovih

Da človek osvoji sedem najvišjih vrhov celin, ni mačji kašelj – Navsezadnje je Mt. Everest kljub vsemu trd oreh tudi za dobre alpiniste – Da ne govorimo še o potrebnem času in denarju, da se ta želja izpolni – Ampak da se vrhove osvoji v skupnem času 58 ur, pa meji na neverjetno

Christian Stangl iz Tirolske (Avstrija) je izpolnil svojo nekajletno željo in 7. decembra osvojil zadnji vrh iz serije 7 summits – sedem najvišjih vrhov celin, to je goro Mt. Vinson na Antarktiki (4897 metrov). Pri temperaturi do –50 stopinj Celzija je po dobrih devetih urah iz baznega tabora prišel na vrh. Višinska razlika je bila približno 3000 metrov, prejšnji rekord pa je bil 26 ur.

Če ne vemo, kje leži gora in kako daleč je iz baze do vrha, morda ni tako pretresljivo. Ob podatku, da običajni alpinisti potrebujejo za vzpon približno tri dni, pa se zamislimo.

Nad Christianom so se zamislili že mnogi. Tudi medicinci iz Innsbrucka, saj so njegovi časi tako neverjetni, da so mu za nekatere podvige nataknili radijski oddajnik, ki ga je spremljal prek satelita in kazal njegov položaj, utrip srca in še nekaj osnovnih funkcij telesa. Konkurence med preostalimi športniki namreč nima. Zakaj ne? Ker ima posebno srčno napako, poseben način delovanja srca in krvi, ki mu omogoča normalno gibanje in dihanje šele na višinah prek 4000 metrov.

Na začetku športne kariere, pred dobrimi 10 leti, mu je doktor zabičal veliko gibanja po gorah, saj ni imel dobre krvne slike in njegovo srce ni delovalo pravilno. Christian ni bil športnik. Pa je po zdravnikovih besedah začel pohajati po okoliških gorah in kmalu dojel, da nekaj ne štima. Napisane čase za planinske pohode je kot za šalo krajšal na polovico, potem na tretjino in tako naprej. Obenem sta ga gibanje v gorah in avantura plezanja tako prijela, da je na službo začel gledati postrani. Da je prekleto hiter, je spoznal tudi njegov zdravnik in se mu samo čudil ter ga spodbujal, naj izkoristi svoje prednosti. Pa je začel Christian še teči, seveda v hrib.

Stangl je kmalu pustil poklic mizarja in po posebnih pripravah v samo nekaj letih začel postavljati neverjetne rekorde. Njegov trening je bil recimo preteči 4500 višinskih metrov v manj kot petih urah in podobno. Poleg serije 7 vrhov je osvojil še nekaj osemtisočakov, za seboj ima poseben dosežek, ko je v šestih dneh osvojil šest andskih šesttisočakov, in recimo 40-dnevno solo prečenje Andskega višavja v razdalji 1000 kilometrov. Vso hrano in opremo za spanje je vlekel v vozičku. Na začetku je imel še največ težav s financami, ki pa so se po nekaj letih stalnega bankrota razrešile po intervenciji Inštituta za šport in zdravje Innsbruck. Začela ga je sponzorirati medicina v imenu znanosti. Ker lastnim meritvam doma v Avstriji kar niso mogli verjeti, so začeli z njim hoditi na ekspedicije, da so ga lahko merili v živo.

Njegov skupni čas projekta 7 summits je dobrih 58 ur in 45 minut. Skoraj neverjeten dosežek. Sicer ni prvi Avstrijec, ki je osvojil vseh sedem celinskih vrhov, to prvenstvo gre kolegu Walterju Lasererju, ampak ravno primerjava med njima morda še največ pove o sposobnostih Christiana Stangla. Neverjetne so in težko bodo ponovljive, kaj šele presežene.

Dejan Ogrinec
vir: gore-ljudje.net

[Dimež]

V marčevski številki Planinskega vestnika je Andrej Mašera poročal o podvigih avstrijskih alpinistov Christiana Stangla in Martina Tschurtschenthalerja – o Christianu smo že poročali, o Martinu pa še ne:

Ljubitelje hitrih vzponov bodo gotovo navdušili podvigi, ki jih povzemamo iz Bergsteigerja in Alpina. Avstrijski alpinist Christian Stangl je v začetku lanskega decembra končal projekt Seven Summits Speed Tour z neverjetno hitrim vzponom na Mount Vinson na Antarktiki. Iz baznega tabora se je na najvišji vrh sedmega kontinenta povzpel v 9 urah in 10 minutah. Če povzamemo čase vzponov od baznih taborov na najvišje vrhove vseh kontinentov, vidimo, da so rezultati osupljivi:
2003: Aconcagua, 6956 m (Argentina): 4 h 25 min.
2004: Kilimandžaro, 5895 m (Tanzanija): 5 h 36 min.
2006: Elbrus, 5643 m (Rusija): 5 h 18 min.
2006: Mt. Everest, 8848 m (Tibet, Kitajska): 16 h 42 min.
2007: Carstenz Pyramide, 4884 m (Indonezija): 49 min.
2007: Mt. Mc.Kinley/Denali, 6194 m (Aljaska, ZDA): 16 h 45 min.
2007: Mt. Vinson, 4892 m (Antarktika): 9 h 10 min.
Skupaj: 58 h 45
»Običajni« alpinisti za isti podvig porabijo v povprečju 500 ur.

Več o teh podvigih lahko najdete na strani http://www.skyrunning.at/.


Christian Stangl


Januarski Bergsteiger poroča tudi o neverjetnem hitrostnem rekordu, ki ga je julija lani dosegel avstrijski alpinist in gorski tekač Martin Tschurtschenthaler iz Lienza, star 30 let. V 27 urah in 10 minutah se je v enem zamahu povzpel na tri velikane Visokih Tur: Hochgall, 3436 m, Grossvenediger, 3666 m, in Grossglockner, 3798 m.
Pri tem je pretekel kar 110 km (nekaj malega je tudi prevozil s kolesom) in premagal 10 200 m višinskih metrov.
Startal je ob 17 h na planini Patscher Alm, že ob 19.35 stal na vrhu Hochgalla in bil ob 21.30 spet na planini. Uro pozneje se je s kolesom pripeljal v St. Jakob v dolini Defereggen, potem pa spet peš odšel do koče Reichenberger Hütte, 2586 m, in prispel tja ob 0.45 h. Ob lunini svetlobi je sestopil v Ströden, 1403 m, v dolini Virgental, od tam pa se je povzpel do koče Johannishütte; dosegel jo je ob pol treh zjutraj. Tedaj je začutil prve krče v mišicah, vendar si je kmalu opomogel. Ob 4.45 je bil že pri koči Defreggerhaus in ob 6.15 na vrhu Grossvenedigerja. Dve uri in pol zatem je že sestopil v Innergschlöss, od tam pa se je s kolesom odpeljal po Felbertauernski cesti do odcepa doline Landeggtal in se nato povzpel do koče Sudetendeutsche Hütte, 2656 m. Tja je prispel ob 12.45. Sledila je nečloveško dolga in naporna etapa do koče Stüdlhütte, 2802 m. Dosegel jo je ob 17 h, dobesedno uničen. Z zadnjimi atomi moči in volje je potem splezal še po znamenitem grebenu Stüdlgrat (III. težavnostna stopnja) na vrh Grossglocknerja; nanj se je komaj privlekel ob 20.10. Končno konec – zmaga! Cilj – opraviti turo v manj kot 30 urah – je bil dosežen. Tschurtschenthaler je imel ob poti odlično organizirano logistiko in se je na to posebej pripravljal dve leti.


Trije velikani Visokih Tur: Hochgall (3436 m), Grossvenediger (3666 m) in Grossglockner (3798 m). Zadnja slika je Grossglockner s turistom bolj znane strani ...

[Dimež]

V nedeljo je vrh Mount Everesta dosegel 77-letni Nepalec in s tem postal najstarejši človek, ki mu je uspel ta podvig. Žilavi Bahadur Sherchan je podrl prejšnji rekord, ki si ga je lastil 71-letni japonski učitelj Kacusuke Janagisava. Ob uspehu je objavil sporočilo, da je hotel navdihniti nepalske upokojence, da si prizadevajo za boljše življenje.

Več o njem si lahko preberete na strani http://www.mteverest2008.org.np/.



Očitno je bil prejšnji teden kot ustvarjen za prelomne dosežke, saj je v četrtek rekordnih 86 plezalcev doseglo vrh, istega dne pa je 47-letni Apa Šerpa (Appa Sherpa), šerpa iz Nepala, podrl svoj lastni rekord največ vzponov - na Everestu je bil že 18.

[Dimež]

Vabim vas, da si preberete članek Ženska dirka za 14 x 8000. Morda izveste kaj novega.

[Dimež]

Pred kratkim je znani Kazahstanski alpinist Denis Urubko postal (menda) 15. človek, ki se je povzpel na vseh 14 samostojnih osemtisočakov. Zadnji na 'spisku' je bil Čo Oju, Denis pa se je nanj povzpel skupaj s soplezalcem po JV steni.

Denisa se morda kdo spomni, ko je pred meseci (9.2.2009) skupaj z italijanom Simonom Morom kot prvi pozimi splezal na Makalu!!


Doslej so bili v 'dirki' na osemtisočake uspešni:

01. Reinhold Messner (ITA) - 1970/1986
02. Jerzy Kukuczka (POL) - 1979/1987 (v osmih letih!)
03. Erhard Loretan (ŠVI) - 1982/1995
04. Carlos Carsolio (MEH) - 1985/1996
05. Krzysztof Wielicki (POL) - 1980/1996
06. Juan Oiarzabal (ŠPA) - 1985/1999
07. Sergio Martini (ITA) - 1976/2000
08. Hong-Gil Um (J. KOR) - 1988/2000
09. Park Young Seok (J. KOR) - 1993/2001
10. Alberto Inurrategui (ŠPA) - 1991/2002 (vse brez dodatnega kisika)
11. Han Wang Yong (1966) (J. KOR) - 1994/2003
12. Ed Viesturs (ZDA) - 1989/2005
13. Alan Hinkes (VB) - 1987/2005
14. Silvio Mondinelli (ITA) - 1993/2007
15. Denis Urubko (KAZ) - 2000/2009

Je pa zanimivo, da se mi je sedaj pri pregledu pojavil še Ekvadorec Ivan Vallejo - 1997/2008. Je bil on petnajsti? Bom vprašal največjega poznavalca teh statistik, Francija Savenca!

[Dimež]

[Dimež]

Da si boste lažje predstavljali 'tek na osemtisočak' - na YouTube je objavljen posnetek, kako se je Edurne Pasaban povzpela na vrh Kangčendzenge, njen 12. osemtisočak.

Edurne Pasaban, en la cumbre del Kangchen - KLIK

Izgleda naporno, a ne?

[Dimež]

V ženski dirki za vseh 14 osemtisočakov je prišlo 'kar naenkrat' do drastične spremembe - lahko se zgodi, da prva ne bo nobena od trojice pretendentk na ta naslov, pač pa Južna Korejka Oh Eun-sun, ki ji v venčku osemtisočakov manjka le še nevarna Anapurna.

Več o njej pa si lahko preberete v tem intervjuju!

Je pa pomenljiva opomba na koncu:
Nekaj vrhov, ki jih je dosegla, je vprašljivih. Pri tem ni znano, koliko zapletov je posledica različne kulture, predsodkov in jezikovnih pregrad. Ostali Južnokorejci se soočajo s podobnimi problemi …

[Dimež]

Z vzponom na Anapurno se je Južnokorejka Oh Eun-Sun vpisala v zgodovino kot prva ženska, ki je osvojila vseh 14 najvišjih vrhov na svetu.


Oh Eun-Sun

Članek iz Slovenskih novic.

Je pa o njeni zbirki prisotnega precej dvoma. Sploh lanski Kanč je vprašljiv. Preberite v članku.