Ob 80-letnici drugega slovenskega (gorniškega) celovečerca 29.10.2012
Na spletnih straneh Slovenskega filmskega centra piše, da se je slovenska profesionalna filmska produkcija začela leta 1946 s filmom Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Gre za prvi slovenski igrani celovečerec in prvi slovenski zvočni film. Prav pa je, da se ljubitelji gora zavedamo, da je pred 2. svetovno vojno nastalo precej posnetega filmskega materiala ravno v gorah! Po prvih znanih slovenskih kratkih dokumentarnih posnetkih Karola Grossmanna (Sejem v Ljutomeru, Odhod z maše v Ljutomeru, Na domačem vrtu) iz leta 1905 so Slovenci snemali le kratke dokumentarne filme (npr. Ljubljana 1909, Smučarska tekma za smuško prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah, Prekop judenburških žrtev, ... več podatkov v Filmskih letopisih).
Prava prelomnica je leto 1931, ko Turistovski klub Skala iz Ljubljane pod režiserskim vodstvom prof. Janka Ravnika posname prvi slovenski celovečerec, igrano-dokumentarni film V kraljestvu Zlatoroga (premiera 19. avgust 1931).
Kratka vsebina: Kraji, kjer prebiva mitološki Zlatorog, so cilj gorniške odprave. Predstavniki treh stanov, študent, železar in kmet, se odpravijo proti vrhu Triglava, slovenske svete gore. Prvo noč prebijejo v šotoru, naslednji dan se na poti srečajo s kosci, gozdarji in planšarji. Noč pred končnim vzponom prebijejo pri pastirici Lizi. Po osvojitvi triglavega očaka se spustijo proti Bledu, kjer je njihovo skupno potovanje končano. 5. junija 2005 je bil film predvajan v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ob glasbeni spremljavi Andreja Goričarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Helmuta Imiga. Prireditev je bila na ogled tudi na RTV Slovenija - na spletu se je pojavil krajši posnetek prireditve, zato vam ga z veseljem posredujemo!
Osnovni podatki: celovečerni igrani film 2100m (3000m): dolžina ohranjenega filmskega traku: 2100 m; ohranjeni sta približno dve tretjini filma
Filmska ekipa: Režiser: Janko Ravnik Scenarist: Juš Kozak Direktor fotografije: Janko Ravnik Snemalec: Janko Ravnik Montažer: Janko Ravnik Organizacije Produkcijska hiša: Turistovski klub Skala - Ljubljana (Podatki so povzeti s strani Slovenskega filmskega centra)
Drugi slovenski film Triglavske strmine (1932) - prvo poskusno predvajanje je bilo pred 80 leti: 17. 11. 1932, premiera: 9. 12. 1932 - se, tako kot prvi, ukvarja s paradno slovensko dejavnostjo, z gorništvom. In ljubeznijo.
Kratka vsebina: Miha povabi zaročenko Minko na ples, a ga premami druga velika srčna želja - plezanje. Minka razočarano vztraja na veselici, kjer jo začne obletavati starejši izletnik. Vendar se vse srečno konča, saj se Minka in Miha po manjših peripetijah srečata na vrhu Triglava, kjer podpišeta poročno pogodbo, a v njej potrdita tudi svojo ljubezen do gora. Poleg simpatične zgodbe izjemni posnetki slovenskih hribov.
Na spletu se je pojavil krajši posnetek tudi tega filma, zato vam ga z veseljem posredujemo! Slovenec 18. november 1932 - Poročilo s poskusnega predvajanja
Osnovni podatki: celovečerni igrani film 1379m (2250!): Film je danes ohranjen le v delih. Ob nastanku je bil 35 milimetrski film dolg 2250 metrov. Leta 1963 je Milka Badjura iz ohranjenega materiala zmontirala ozvočeno verzijo filma, v katerem je mednapise iz prvotne verzije nemega filma nadomestil komentator. Montirana verzija je po zaključku merila 1379 metrov.
Tehnični podatki 35mm 1:1,37 č/b , nemi
Nastopajoči: Anton Danilo Cerar Joža čop Jože Kunstler Pavla Marinko Miha Potočnik Uroš Zupančič Milka Badjura
Filmska ekipa: Režiser: Ferdo Delak Scenarist: Janez Jalen Producent: Evgen Lovšin | Stanko Tominšek Direktor fotografije: Metod Badjura Snemalec: Stanko Tominšek | Metod Badjura Montažer: Milka Badjura Organizacije Produkcijska hiša: Sava film - Ljubljana | Metod Badjura (Podatki so povzeti s strani Slovenskega filmskega centra)
