Drugi februar je svetovni dan varstva mokrišč
01.02.2006

Svetovni dan mokrišč vsako leto obeležujemo 2. februarja ob obletnici sprejetja konvencije o mokriščih v iranskem mestu Ramsar (1971). Letos poteka pod geslom "Raznovrstnost mokrišč je naše bogastvo - ohranimo ga!".

Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor so pripravili strokovni posvet z naslovom Novi izzivi za ohranjanje mokrišč v 21. stoletju. Na posvetu so med drugim spregovorili o upravljanju z mokrišči in predstavili program za komunciranje, izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi mokrišč v vsakdanjem življenju. Cilj programa je spodbuditi posameznika k dejavni skrbi za mokrišča, moto za obdobje od 2003 do 2008 pa "Vsi skrbimo za preudarno rabo mokrišč".

Z besedo mokrišče označujemo različna življenjska okolja, ki jim je skupno, da so bolj ali manj povezana z vodo. So na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno, da jim življenjski utrip daje voda. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Mokrišča imajo pomembno vlogo v človekovem življenju, v preteklosti pa so pomembno vplivala na razvoj civilizacij. To so območja z visoko biotsko raznovrstnostjo, kar pomeni, da tam živi ogromno različnih vrst rastlin in živali. So med najbolj produktivnimi ekosistemi na planetu. Med mokrišča sodijo območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, presihajočega ali stalnega značaja, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokriščem je skupno dejstvo, da je njihov obstoj ogrožen. človek pogosto ne upošteva njihove vloge kot naravnih zadrževalnikov voda, sposobnosti čiščenja voda, posebnih življenjskih okolij in drugih funkcij. Zasipavanje mokrišč, onesnaževanje z odlaganjem odpadkov, pozidave, spreminjanje v obdelovalne površine so le nekateri od človekovih posegov, ki uničujejo njihov pester svet.

Močvirski ekosistemi vplivajo na globalna vodna dogajanja. Naravna dinamika nihanj se kaže v spreminjanju dolžine in pogostosti sušnih in mokrih obdobij (tak primer je Cerkniško jezero), posledice človekovega poseganja v to naravno dinamiko pa v spremenjeni hidrologiji pokrajine, spreminjanju podnebja, v izginjanju rastlinskih in živalskih vrst. Mokrišča so danes med najbolj ogroženimi ekosistemi.

Ker imamo v Trzinu mokrišče (preberite članka Ohranimo bajer in gozd okoli njega in Varovanje okolja s figo v žepu), bi moralo Trzince in sploh tiste prebivalce kraja, ki se imajo za planince (torej naravovarstvenike) vse bolj skrbeti, saj očitno pohlep pri nas nima meja. In včasih se nam zdi, žal, da je »Natura 2000 v Trzinu« prazna črka na papirju.

	Raznovrstnost mokrišč je naše bogastvo - ohranimo ga!