Planinsko društvo Onger Trzin

Trzinska mokrišča junija 2004

Trzinski občinski svet je sprejel že več odlokov, ki naj bi prispevali k varovanju naravnega okolja v občini, vendar vse kaže, da je lažje pisati ekološko zelo napredne sklepe, dvigati roke in se trkati po prsih, kot pa v resnici zavarovati naravo. Razglašanje svoje ekološke osveščenosti je še zlasti prikladno, če se tudi občani na vseh javnih izrekanjih zavzemajo za to, da se Trzin ne bi smel več širiti, da pa je treba ob tem premišljeno izrabiti zemljišča, ki so v naselju še neizrabljena. Večina Trzincev se zavzema, da bi ohranili gozdni »jeziček« ki se zajeda med trzinsko industrijsko cono in novejše naselje Mlake, tisto območje pa naj bi ščitila tudi določila Nature 2000. Tisti gozd z gospodarskega vidika ni prav posebno dragocen, saj je precej tamkajšnjih površin zamočvirjenih, večji del pa zarašča tudi redek gozd rdečega bora.

Naravovarstveniki pa že dolgo vedo, da imajo mokrišča za naravo neprecenljivo vrednost, da je tam izjemno pestro in bogato življenje. Mokrišča so za naravo nekakšne čistilnice in valilnice življenja. Prav tako so s svojimi rastlinskimi vrstami in zgradbo zanimivi tudi redki borovi gozdovi. Borovci so namreč pionirji med drevesnimi vrstami, podrast, ki jo srečujemo pod njimi pa je vse prej kot revna. V svetlem gozdu je cela množica najrazličnejših rastlin, ki nudijo zavetje in hrano tudi zelo pestri združbi živali, od žuželk, do dvoživk, plazilcev, ptičev in nazadnje tudi sesalcev.

Mokrišča v gozdu 30.4.2005

Za kmete in druge lastnike tistih parcel, gozd kakršen je zdaj, res ni posebno donosen, zato ni čudno, da si večina lastnikov želi, da bi tisto območje razglasili za zazidljivo območje. Zgodba je podobna tisti izpred desetletij, ko so se še v rajnki domžalski občini pojavile ideje, da bi na zamočvirjenih trzinskih travnikih in obronkih gozda zgradili najprej stanovanjsko naselje, nato pa še industrijsko cono. Takrat so v pozidavi videli možnost razvoja in Trzin se je res hitro povečal in razvil. Iz skoraj idilične predmestne vasice se je spremenil v eno najbogatejših in gospodarsko dobro razvitih občin v državi. Obrtna cona res ni tako velika, kot so sprva načrtovali, vendar tudi ni takšna, kot so jo načrtovalci sprva risali. Zdaj pa občinsko vodstvo vztraja pri širjenju cone na vzhodni strani. Tam naj bi jo razširili še za vrsto poslovno industrijskih objektov in širokimi dovoznimi cestami, ki imajo vsaj zdaj, v načrtih že zarisana nadaljevanja naprej proti gozdu. Zanimivo je, da so načrtovalci ob tem zapisali, da poseg ne bo imel posebnih vplivov na okolje. Kdor si je drznil zapisati kaj takega, ni strokovnjak, ali pa je bil plačan, da je napisal tako kot je napisal. če bodo na drugi strani jarka, ki na severovzhodu zdaj omejuje cono, zgradili še 14 velikih objektov, bodo za to morali izsušiti tamkajšnje mokrišče. Ko bodo za novo poslovno sosesko in njeno infrastrukturo urejali drenažo, bo to vplivalo tudi na hitrejše odtekanje vode oziroma na izsuševanje mokrišč, ki jih s svojim posegom ne bodo neposredno prizadeli. Gozdni jeziček med cono in ostalim delom Trzina ne bo več takšen kot je zdaj, dodaten udarec njegovi podobi in obstoju pa bo zadalo še pokopališče, ki ga Občina želi urediti nekoliko naprej od načrtovane širitve cone.

Na Občini pravijo, da je že vse odločeno, da so načrte za širitev cone podedovali še od domžalske občine. Kar pa se tiče pokopališča pa naj bi tamkajšnjo lokacijo predlagali strokovnjaki, na zborih krajanov pa naj bi bila potrjena. Trditev je privlečena bolj za lase, saj je bil tak sklep pravzaprav na tihem politično prefinjeno »podtaknjen« med sklepe zbora krajanov in nato na slepo potrjen na občinskem svetu. Ljudje se ob tem sprašujejo, zakaj je bilo potrebno sploh ustanavljati svojo občino, če v vodstvu sedanje občine upoštevajo načrte domžalske občine. Ali nismo šli Trzinci »na svoje« prav zato, da bomo po svoje odločali o usodi našega kraja? Zakaj ne bi mogli reči ne, če je večina prebivalcev prepričana, da večje cone ne potrebujemo. Zanimivo je, da na Občini v isti sapi zatrjujejo, da od cone pravzaprav nimajo nobenega prihodka, razen tistega, kar dobijo za stavbna zemljišča. če je to res, zakaj se tako trdno oklepajo načrtov po širjenju cone? Ali je v igri velik denar? Ali ni zdaj za vse, ki si želijo postaviti nove poslovno obrtne objekte dosti možnosti tudi v sosednjih občinah. Praktično vse občine t.i. podjetne regije že imajo ali pa načrtujejo nove obrtno industrijske cone. Trzinu res ni treba, da na vse pretege sili v povečevanje svoje cone.

Mokrišča v gozdu 30.4.2005

Tisti gozd je še kako prikladen za sprostitev prebivalcev Mlak in tudi cone. Tam zdaj lahko vedno srečaš ljudi, ki se sprehajajo, tečejo ali se kako drugače rekreirajo, nenazadnje pa tja vodi na sprehode svoje pasje ljubljenčke tudi zelo veliko Trzincev. Zakaj ne bi mogli še bolj urediti sprehajalnih poti in še zlasti urediti okolico bajerja? Zakaj ni mogoče ohraniti še zadnjega ostanka mokrišč, kakršna so bila nekoč prekletstvo in bogastvo Trzina? Ali ne bi bilo lepo, če bi starši in učitelji lahko kar v Trzinu pokazali otrokom kako izgledajo močvirja in kakšno je bilo nekoč »zaledje« Trzina? Na Občini bi lahko razmišljali o tem, če se da okrog ostanka mokrišč speljati učno pot, ki bi Trzincem in tudi obiskovalcem pokazala kakšno bogastvo so pravzaprav mokrišča. Tudi takšna pot bi lahko obogatila turistično ponudbo občine.

če bodo sredi gozda postavili pokopališče, bodo do njega prav gotovo morali speljati širše in boljše ceste, to pa bo v predele gozda, ki so bili doslej še neokrnjeni pripeljali obiskovalce, hrup in smeti. Nove ceste, ki bodo prav gotovo povezovale pokopališče tudi z Mlakami in obrtno cono pa bodo dodatno ogrozile mokrišča, saj bodo prekinile dosedanje poti vode. Na Občini bi naredili prav, če bi se vsaj še enkrat zamislili nad svojimi načrti za uničenje tistega koščka gozda. Ali se res splača zaradi kratkoročnih koristi posameznikov uničiti bogastvo, ki ga ščiti tudi Natura 2000?

Tekst in foto: Miro Štebe