Svetovni dan podnebnih sprememb
15.05.2005

Danes obeležujemo svetovni dan podnebnih sprememb. Kot ugotavljajo na Agenciji RS za okolje, lahko spremembe podnebja opazujemo tudi v Sloveniji, še posebej skozi ekstremne vremenske pojave.

Da opozorimo na nevarnost, ki nam grozi, poobjavljamo članek Slovenske tiskovne agencije. Žal pa moramo poleg z žalostjo zapisati, da še kako držijo besede, ki so bile izrečene v četrtek na okrogli mizi o zdravem okolju, ki je bila v Trzinu. Lahko se še tako trudimo pred svojim pragom, ampak dokler ZDA ne podpišejo Kiotskega protokola in dokler ga ne začnejo spoštovati, je večina naporov zaman. To je država, ki ne spoštuje ne svojih državljanov, ne njihovih potomcev, ne ljudi vsega sveta – nič. Uničili bodo svet.

Veliko zanimivega o podnebnih spremembah lahko preberete na strani MWS.

Svetovni dan podnebnih sprememb
čeprav se je podnebje spreminjalo tudi v preteklosti, pa so k temu prispevali predvsem naravni vzroki, medtem ko danes dokazi kažejo, da lahko večino podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih pripišemo človekovemu delovanju.

Dvig povprečne temperature za 0,6 stopinj Celzija
Na podnebne spremembe vpliva predvsem poraba fosilnih goriv, ki prispeva k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, višja koncentracija toplogrednih plinov pa po dosedanjih spoznanjih povzroča segrevanje ozračja. V minulem stoletju se je tako povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 0,6 stopinj Celzija. Večji del porasta temperature pa se je zgodil v zadnjih 25 letih.

Da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli, dokazuje tudi vsakodnevna pojavna oblika podnebja, vreme. Slovenijo so v zadnjem obdobju prizadele katastrofalne suše, toča, poplave, plazenje razmočene prsti, vročinski valovi, močan veter, ki je občasno dosegel rušilno moč, vse pogostejše zelene zime pa so že močno prizadele nekatere športno turistične dejavnosti.

Mednarodna javnost si prizadeva, da bi omejila naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Letos je tako začel veljati Kjotski protokol, ki naj bi omejil emisije toplogrednih plinov. A tudi izpolnjevanje obveznosti protokola ne bo zaustavilo sprememb, ki so se sprožile ob naraščanju koncentracije toplogrednih plinov, ampak jih bo le upočasnilo, ugotavljajo na agenciji.

Dvig morske gladine za devet do 88 centimetrov
Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe, do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 stopinj Celzija.

Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila za devet do 88 centimetrov, neurja in poplave naj bi povzročale vse več škode. Z otoplitvijo ozračja pa je pričakovati tudi povečanje toplotne obremenitve in vse večjo razširjenost bolezni, ki se prenašajo preko vode, hrane in z žuželkami.

Kot največji izziv za klimatologe v prihodnjih desetletjih v agenciji ocenjujejo spoznavanje zakonitosti zapletenega podnebnega sistema in vpliva teh na regionalni in lokali ravni. Za potrebe spremljanja podnebnih sprememb pa sicer v agenciji načrtujejo vzpostavitev petih ali šestih referenčnih postaj, ki bi zagotavljale meritve in opazovanja v nespremenjenih razmerah, s čimer bi izpolnili kriterije mednarodne primerljivosti, homogenosti in natančnosti. (STA)