Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Odsek za varstvo narave Natisni stran
 

Ohranimo bajer in gozd okoli njega
04.01.2004

Tatjana Strmljan

 

Objavljeno: ODSEV, glasilo občine Trzin, let. X, št. 5 (maj 2003), str. 7

 

 

Spominjam se časov, ko sem hodila v osnovno šolo. Pozimi, zlasti med počitnicami, sem večino prostega časa skupaj z dru­gimi otroki preživela na »našem« bajerju. Takrat seveda nisem razmišljala o lastništvu bajerja, da to ni »naš« bajer, pravni jezik mi je bil takrat še tuj.

Ko sem v letu 1999, ob ustanovitvi Društva prijateljev mladine, razmišljala o jesenski čistilni akciji bajerja, da bi ga pripra­vili na zimsko sezono drsanja, sem pri poizvedovanju o taki možnosti naletela na več ovir. Govorila sem s predsednikom gasilskega društva, ki je v starih časih sodelovalo pri čiščenju in napolnitvi bajerja z vodo. Povedal mi je, da brez soglasja vseh lastnikov to ni več mogoče. Govorila sem tudi z gospodom županom, ki me je opozoril na naravovarstveni vidik. Pou­daril je, da so na bajerju tudi race in druge živali, ki jim tak poseg ne bi koristil. Vendar živali so bile tu tudi pred 20 leti, pa jim čiščenje bajerja in zalitje le tega z dodatno vodo ni škodilo. Poleg tega mi je župan po telefonu zagotovil, da je pri Mi­nistrstvu za okolje in prostor sprožen postopek za zaščito tega dela Trzina – mokrišča. Vendar, kot kaže razvoj dogodkov v Trzinu po volitvah, temu ni tako, čeprav so na predvolilnih srečanjih vsi v en glas zatrjevali, da so proti nadaljn­jim pozidavam v tem delu Trzina. Sedaj pa kar naenkrat živali in rastline v okolici bajerja niso več pomembne, pomem­ben je le še materialni vidik pozidave tega dela gozda. Mislim, da nisem edina, ki si želim, da bi ta del gozda ostal nedotak­njen. S skupnimi močmi bi lahko pripomogli k njegovi zaščiti. Nenazadnje imamo na voljo kar tri neposredne oblike sode-lovanja občanov pri odločanju v naši občini, to so zbor občanov, lokalni referendum in ljudska iniciativa. če zbor občanov zahteva 5% volivcev, je le ta za občino obligatoren. Zakon o lokalni samoupravi prav tako omogoča, da lahko najmanj 5% volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziro­ma drugih občinskih organov. Volivci v občini lahko, v nasprotju z ljudsko ustavnorevizijsko in zakonodajno iniciativo, predlagajo spremembo ustave oz. sprejem zakona, zahtevamo razveljavitev akta tudi potem, ko je že začel veljati. Skupaj morda lahko še zaustavimo gradnjo, za katero se, kot je pokazala nedavna prostorska konferenca, zavzema vse več lastni­kov tamkajšnjih parcel. Pri tem lahko zelo pomagajo tudi občinski svetniki, med katerimi je kar nekaj takih, ki so se pred volitvami zelo zavzemali za ustavitev nadaljnjih pozidav okolice Trzina. Med njimi je vsaj nekaj »starih Trzincev«, ki ima­jo otroke in vnuke. Upam, da bodo mislili tudi na njih, ko bodo izražali svoje mnenje. Sem PROTI gradnji v tem delu Trzi­na med industrijsko cono in Mlakami. Rada se sprehajam in tečem po tem delu gozda in v prostem času uporabljam trim stezo. V tem delu bi lahko uredili tudi, kot sta predlagala že Tone Ipavec in urednik Miro Štebe, učno pot za naše šolarje. Zelo všeč pa mi je bil tudi predlog gospoda Toneta Ipavca, da bi v tem delu uredili manjši park po vzoru Volčjega Potoka. Mislim, da bi tak park razveseljeval vse nas in še naše zanamce.

Enako misleči bi morali združiti moči, morda bi občina bila pripravljena zbrati sredstva za nakup tistih parcel, ki jih lastniki na vsak način hočejo prodati. Naj postanejo last občine in s tem tudi vseh Trzincev in Trzink. Naj bajer zopet postane kraj druženja vseh nas, tako kot nekoč. Se še spominjate?

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.