Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Vodniški odsek Natisni stran
 

Piz Boè s prijatelji
04.09.2015

Pravijo, da greš v gore takrat, ko doma pada dež. Nas je močilo takoj, ko smo se s Korenskega sedla spustili na avstrijsko stran in odbrzeli proti Hermagorju. Na srečo promet ni bil gost, včasih se je pokazalo celo sonce, star mlin iz 1750. leta pa je ponudil primerno točko za postanek. Nato pa zmerno proti Sillianu in Toplahu. Kolone vozil, ki so hitele proti Cortini so bile vse bolj natrpane in prav veseli smo bili, ko smo se skozi Toblah bližali našemu Hotelu Hajdi. Prijazno so nas sprejeli. Nudijo B&B in prijazno okolico. Ostalo nam je še toliko časa, da smo skočili na ogled jezera Braies in ga tudi obhodili v dobri uri. Tu je turistična sezona popolna in komaj najdeš prostor za parkiranje. Jezero je sicer izhodišče za lepe ture v okolici in možnostmi za plezanje.

Jutro je primerno za kakšen resen hrib in odločimo se za Pico di Valandro (2839 m). Zapeljemo se do parkirišča in ujamemo trenutek, ko je gorska cesta odprta za osebna vozila. Plačati je potrebno takso, ki znaša 8 evrov in se odpeljemo na višino 2000 m. Sicer vozi do vrhnjega parkirišča tudi avtobus, cena vozovnice pa znaša 3 evre. Pri hotelu Platzweise stopimo na pot, označeno z A40, ki nas po neštetih serpentinah pripelje na vrh Pico di Valandro. Malce naporen/nevaren je zadnji del, pred vrhom, ko se je potrebno rahlo spustiti navzdol in po mokrih skalah in ob verigi, splezati na vrh s križem. Sestop je potem prava šala. Vrnemo se v Toplah in se pripravimo za odhod v Campolongo pod mogočni Piz Boè (3152 m). Vreme še drži. Pot nas vodi mimo Brunika, Briksna v dolino Val Gardena. Še vzpon na Passo Gardena, nato mimo Colfoska in Corvare na Campologo do Hotela Boe. Miren hotel na istoimenskem sedlu, z množico žičnic v neposredni bližini. Ker je vremenska napoved bolj tako-tako, se odločimo za vzpon na Cherz (2088m) in se po krožni poti mimo koče La Maremota, vrnemo v hotel. Malo dežuje, malo se prikazuje sonce. Popoldne se pridružita še Jana in Janez in ekipa je popolna.


Piz Boè in stolpi Sella posneto s Fuenffingerspitze (vir: www.summitpost.org)

Čaka nas vzpon na Piz Boè, ki ga opravimo v petek 31. julija. Najprej skok na Passo Pordoi, ujamemo gondolo za Sas Pordoi (2950 m), povratna vozovnica stane 17 evrov, za Gorenjce pa je zastonj sestop po markirani poti. Po kratkem sestopu do koče Forcella Pordoi (2829 m), nadaljujemo vzpon na Piz Boè. Pot ni prestrma, zato že takoj na začetku naletimo na pravo kolono, ki se vije do vrha gore. To je eden najlažje dosegljivih tritisočakov. Do vrha smo rabili slabo uro, vmes je nekaj jeklenic, sicer pa je pot enostavna in ni nevarna. Kratek postanek na vrhu, pri koči ni dovoljeno jesti lastne hrane, se vrnemo do gondole in se odpeljemo v dolino. Sobota se začne z rahlim rosenjem, mi pa se odpravimo domov. Bilo nas je osem, z lastnim prevozom in v naprej rezerviranimi prenočišči. Prave ferate pa smo prihranili za prihodnje leto!

Aleksander Čičerov, vodnik PZS

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.