Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Vodniški odsek Natisni stran
 

Kaj se pa zamudimo, če Stol osvojimo?
01.04.2014

Prišli, videli in zmagali - tako bi lahko na hitro opisali naš gorniški podvig minulega, zadnjega vikenda v letošnjem marcu. Zanimiva in v vseh pogledih raznolika skupina 10 planincev je že na zbornem mestu pred trzinsko OŠ obetala. Še toliko bolj večerno razpoloženje v domu na Zelenici, ki je bil samo naš, no, skoraj, saj je pozno zvečer prišlo gor še nekaj gostov. Mi smo - kot je bilo načrtovano - temi seveda ušli, zato smo imeli zvečer še nekaj časa za pogovor, izposojo opreme (gosti koče, ki vsaj enkrat prespijo, imajo na voljo vso tehnično opremo!) in celo tarok – vsi (turni smučarji, pohodniki, krpljarji, …) pa smo si bili edini, da poskusimo osvojiti karavanškega prvaka.


V novi koči ne ostanete lačni
(Fotografija je bila narejena s telefonom, zato slabša kvaliteta)

Prebudili smo se v prekrasno sobotno jutro, ki nas ni pustilo "neprizadete". Nekaj po 7. uri smo odrinili proti sedlu Šija prek zgornjih pašnikov Smokuške planine, ki so bili še pod poldrugi meter debelo snežno odejo. Sledil je kratek spust in občasno malo bolj sitno prečenje do spodnjega dela krnice V kožnah, kjer se prične turnosmučrski "Eldorado".

Na 1800 metrih je bilo že blizu 3 metre snega, ki nam ga niso mogli vzeti in zvoziti niti "helikopteraši", ki so odsmučali nad nami na avstrijsko stran po tem, ko jih je pri Prešernovi koči odložil Flycomov helikopter. Že smo se zagrizli v zadnjo strmino, za katero pa smo potrebovali srenače (turni smučarji) in dereze (pohodniki).

Žal je bil eden brez, zato nas je moral počakati na "malcplacu" pri velikem balvanu sredi krnice. Malo pred poldnevom smo po skoraj petih urah zmagoslavno stopili na 2236 metrov visok vrh Stola, ki je bil ta dan silno obiskan (>50 obiskovalcev …) ter se razgledali daaaaaaaaleč naokrog v toplem, za gore prav prijetnem vremenu in šibkemu vetru. Kljub vršni strmini je tudi spust po isti poti potekal gladko in prav nenavadno je bilo, da se pohodnikom ni vdiralo bolj globoko, zato se ni bilo treba preveč dolgo čakati.

Po nič kaj prijetnem, na srečo pa kratkem povratnem vzponu na Šijo (1693 m) je sledil popoldanski spust na planino ter polurni sprehod do doma na Zelnici, kamor smo prispeli okrog 15. ure. Tu smo oddali "odvečno" (izposojeno) opremo in krenili proti Ljubelju, našemu izhodišču, bogatejši za dva smučarja, ki sta odsmučala tudi ta, zadnji del našega snežnega popotovanja.

In zakaj niste bili to pot z nami, spet 1001 izgovor – na tak dan in za tak podvig ga ni in pika! Če ne verjamete, pa vprašajte Saro, Simona, Filipa, Tima, Bogdano, Aljaža, Petra, Radota ali pa Ladota …

Vodnik Miha

 


Jutranji odhod


Na sedlu Šija


Pogled s Šije proti krnici V kožnah (desno) in Stolu


Popoldne bodo šli plazovi morebiti še dlje …


Spodnji del krnice V kožnah


Vse naokrog le snegovje …


Vrtača je bila že daleč za nami.


Še ovinek okrog zasneženega balvana …


… in že je pred nami vršno strmo, severno in zato delno poledenelo pobočje.


Zato so na vrsti dereze & cepin!


Tudi z druge strani prihajajo na vrh številni planinci!


Pa smo gor!


Panorama proti Julijcem.


Severna ostenja so še vedno "zafrajhana" s snegom.


Zato smo se borili!


Malica pri ta veliki skali, tekne, da je kaj …


Še zadnji metri prek pašnikov spodnjega dela Zelenice.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.