2. tekma POT: Trzin (poročilo)
15.03.2015

Tekma se je začela z zborom ob 8.30 v avli OŠ Trzin. 24 ekip se je prijavilo in se posedlo, začel se je prijeten planinski vrvež, ki je prostor napolnil s pričakovanjem pričetka tekmovanja. Ob 9.00 je startala prva ekipa, sledile so ji ostale in kmalu je Trzin mrgolel od mladih in starih planincev, ki so se s kompasi ali boljšimi busolami podili čez drn in strn, da bi našli točke vrisane na zemljevidu.

Kako sploh planinsko orientacijsko tekmovanje (kratko POT) izgleda? Najprej tekmovalci počakajo na svoj start. Ekipe startajo na 5 minut, vse kategorije, mešano. Po startu, kjer se opravi kontrola obutve, morajo osnovnošolci rešiti test iz planinskih znanj, starejši pa poleg tega tudi vrisati v zemljevid točke po pisnem navodilu. Nato se odpravijo na teren. V rokah imajo karto z vrisanimi kontrolnimi točkami. Te so dejansko postavljene v naravi, predstavljajo jih oranžno-bele prizme, ki imajo vsaka svojo značilno štampiljko. Ko tekmovalci točko najdejo, morajo štampiljko odtisniti na njihov kontrolni list. Ko pridejo na cilj se seštejejo točke iz testa, vrisovanja in najdenih točk. Seštevek vseh poda vrstni red in določi zmagovalce preizkušnje.

Pri nas so se mlajši planinci v lovu na kontrolne točke odpravili po krajši poti prek Ongra, do gradu Jable in še malo naprej, nato pa so se vrnili čez stari del Trzina proti šoli. Starejši in najstarejši planinci pa so jo med tem mahnili do Spodnjega oziroma Zgornjega Dobena, od tam pa se v krogu preko barjanskega dela Mlak vrnili nazaj na start. Vse ekipe so pot opravile odlično in se pravočasno vrnile nazaj na šolo. Odzivi tekmovalcev so bili pozitivni, čeprav smo se še malo lovili, bila je naša prva orientacijska tekma in Špela Kralj, naša Volja in Moč, jo je korektno izpeljala.

Trzinski ekipi sta zasedli prva mesta v svojih kategorijah. Bose koze so premagale 6 ekip, Obriti orli pa 2. Čeprav sta poznali teren se vseeno vidi, da sta obe ekipi, tako Bose Koze, kot Obriti orli iz tekme v tekmo boljši. Njihova modrost raste in to v društvu pozdravljamo z odobravanjem. Škoda le, da ni tekmovalo več ekip v mlajši kategoriji, tako bi bilo tekmovanje večji izziv.

Brez pomoči svojih sočlanov te orientacije ne bi bilo. Na pomoč je priskočil moj brat, ki je kontroliral reševanje testa iz planinskih znanj, Polona, ki je na progi preizkušala tekmovalce v znanju o planinski favni in flori, Tomaž, ki je preverjal, če mladi planinci vedo, kaj je potrebno zložiti v nahrbtnik, in Karin, ki je pomagala pri ocenjevanju testov. Mladinski odsek je ponovno stopil skupaj in pokazal, da gre skupaj lažje.

Kaj pa je bila moja naloga? Jaz sem stal pri kontrolni točki 7. Ko so me najstarejši tekmovalci našli sem jim zastavil nalogo iz merjenj dolžin in azimutov. Po eni uri čakanja sem bil gruče tekmovalcev precej vesel, dve ekipi pa sta mojo točko vseeno zgrešili. Ker nisem vedel, ali bosta prišli ali ne, sem bil kar malo na trnih. Ampak planinci se znajdejo in tako me je kmalu pomiril Špelin klic, da so vsi tekmovalci na varnem, na cilju. Potem sva mirne duše pospravila vse kontrolne točke in zapisala tale članek ter nekaj malega neizbežne birokracije.

Menim, da je bila sobotna tekma nekakšna prelomnica. Obljubimo, naslednji Trzinski POT bo še bolj zabaven :).

Jaka Peternel, živa točka na KT7