Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2023
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Propagandni odsek Natisni stran
 

Predstavitev monografije »človek v Alpah« (15.9.2006)
15.09.2006

 
 
   
Ker je dan tako deževen ... in ne veste, kaj bi lahko danes pametnega naredili ...

V Galeriji Veronika v Kamniku bo v petek, 15. septembra 2006 ob 18. uri predstavitev pravkar izšle knjižne monografije čLOVEK V ALPAH s podnaslovom Desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah.

Zbornik z 18. strokovnimi članki obsega 280 strani, obravnava pa kulturno dediščino v visokogorju, pretežno v Kamniško-Savinjskih Alpah. Knjižno noviteto s 160 barvnimi fotografijami, risbami in zemljevidi bo predstavil urednik dr. Tone Cevc.

Dr. Cevc je znanstveni svetnik v pokoju, dolgoletni sodelavec in predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, avtor številnih znanstvenih člankov in monografij, morda ga poznate tudi po knjigah, ki jih je uredil, mdr.: Velika planina in Davne sledi človeka v Kamniških Alpah.

Ob predstavitvi bo knjiga (19,5 × 22,5 cm, trda vezava) naprodaj po 3.800 SIT (redna cena je 4.672 SIT).

Pa še nekaj besed o knjigi: Alpe so eno najvabljivejših geografskih območij, ki priteguje raziskovalce s svojo bogato, večtisočletno kulturno tradicijo. Slovenija v zadnjem desetletju pospešuje raziskave v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah: nekatere pomembnejše znanstvene rezultate arheoloških in etnoloških raziskav predstavlja zbornik človek v Alpah, kjer je objavljeno 18 prispevkov o lovski, metalurški in pastirski kulturi v slovenskih Alpah, po večini s planin v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Najnovejša znanstvena spoznanja o kultiviranosti Vzhodnih Alp v prazgodovini, antiki in srednjem veku pomenijo velik prispevek k uveljavitvi našega ozemlja v sklopu celotnega alpskega prostora. Zbornik s široko vsebinsko tematiko predstavlja obogatitev kulturnega in turističnega horizonta na širšem alpskem območju, saj so prispevki – čeprav znanstveno zastavljeni – mikavni tudi za širši krog bralcev, ki jih privlačijo teme iz življenja in kulture človeka v Alpah.

Vsebino prispevkov dopolnjujejo in bogatijo številne barvne fotografije, zemljevidi in risbe. Razprave imajo povzetke v nemščini.

Pa še poglavja knjige:

Odkrivanje človekove navzočnosti v visokogorju Alp
  • Jana Horvat, Arheološke raziskave v slovenskem visokogorju
  • Jana Horvat, Arheološki sledovi v slovenskem visokogorju
  • Miran Bremšak, Odkrivanje arheoloških najdišč v slovenskem visokogorju
  • France Malešič, Naključno arheološko odkritje v Lepi glavi (1765 m)
  • Lovec
  • Boštjan Odar, Ledenodobni lovci v visokogorju
  • Matija Turk, Mezolitski lovci pod Krnom
  • Rudar
  • Janez Bizjak, Rudarjenje v visokogorju Julijskih Alp
  • Marija Ogrin, Arheološke raziskave v Julijskih Alpah. Bohinj in Blejski kot
  • Pastir
  • Tone Cevc, Arheološki dokazi o pašništvu v alpskem visokogorju. Pogledi etnologa
  • Tone Cevc, Verovanja v Alpah
  • Timotej Knific, Bronasti in železni zvonci iz planin v Kamniških Alpah
  • Andrej Pleterski, Zgodnjesrednjeveška poselitev na Bleku pod planinskim domom na Krvavcu. Predhodno poročilo o arheologiji povedke
  • Luka Peršič, Analiza hišne lončenine s Krvavca
  • Katarina Katja Predovnik, Srednjeveška in novoveška lončenina s planin v Kamniško-Savinjskih Alpah
  • Janja Železnikar, Arheološko odkritje ovalne pastirske bajte na Veliki planini
  • Benjamin Štular, Prostor Blejskih planin v srednjem veku
  • Tone Cevc, Kdaj so začeli v planinah sirariti? Po sledeh arheoloških najdb in zgodovinskih virov do spoznanj o začetkih sirarjenja v planinah na Slovenskem
  • Kulturna dediščina
  • Andreja Breznik, Kulturna dediščina alpskih planin. Primer arheološkega parka na Krvavcu
  • Več o knjigi

  • © PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.