Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Propagandni odsek Natisni stran
 

Peter Mikša: Triglav in Jakob Aljaž
28.04.2017

Triglav in Jakob Aljaž
Peter Mikša
Vezava: trda
Letnica izdaje: 2017
Obseg: 52 strani
Dimenzije: 207 x 255 mm
ISBN: 978-961-7004-04-5
CENA: 21.90 €

NAROČILO

Nova zanimiva knjiga za vašo planinsko knjižnico.
Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, z zemljevidi, s starimi fotografijami in je primarno namenjena mladim od 12. leta dalje, da bodo lahko poglobili svoje znanje o Triglavu.

Avtor v knjigi predstavi, kako se je Triglav skozi zgodovino utrdil kot najpomembnejši narodni simbol Slovencev, kar je bilo tesno povezano z odkrivanjem gora in razvojem gorohodništva pri nas. Triglav, najvišji vrh Republike Slovenije, je umeščen v državni grb in preko grba v državno zastavo in predstavlja najmočnejši nacionalni simbol Slovencev.

Triglav se prvič pojavi na zemljevidu leta 1744, prvo slikovno upodobitev pa zasledimo leta 1778. Po zaslugi barona Žige Zoisa je bil leta 1778 opravljen prvi dokumentirani pristop na njegov vrh, zaradi spora o nastanku kamnin med njim in geologom J. E. Fichtlom pa je konec 18. stoletja prišel v središče zanimanja evropskih geografov, geologov in drugih izobražencev.

Slovenci smo danes znani po množičnosti obiskovanja naših planin, a še pred dobrim stoletjem ni bilo tako. Nadelane poti, ki so vodile pod in na vrhe, so bile redke, steze slabo označene in maloštevilni pohodniki so se lahko zatekli le v nekaj planinskih koč.

V drugi polovici 19. stoletja so obiskovalci slovenskega visokogorja postali pogostejši, a z maloštevilnimi izjemami so bili to izključno nemški turisti. Nemcem pa planinski turizem ni pomenil le rekreacije in razvedrila, temveč tudi sredstvo za utrjevanje nemškega vpliva in širjenja nemške posesti. Temu so rabile tudi podružnice Nemško-avstrijskega planinskega društva, ki so jih ustanavljali na slovenskih tleh. Nemci so gradili planinske koče in postavljali le nemške napise in table. Slovenci so se odzvali tako, da so ustanovili konkurenčno planinsko društvo, in to je gradilo svoje planinske koče ter postavljalo napise in table v slovenskem jeziku. Vedno znova je prihajalo do medsebojnih obračunavanj in nasprotovanj.

V zgodovino se je zapisalo tudi več pomembnih osebnosti, ki so v tem obdobju vplivale na razvoj slovenskega planinskega turizma in osvajanje slovenskih vrhov. Najbolj znan med njimi je Jakob Aljaž s svojimi planinskimi gradnjami. Predvsem z nakupom vrha Triglava in postavitvijo stolpa na njem.

Vsebina:

Uvod
Prvi obiskovalci gora
Podobe gora na zemljevidih 17. in 18. stoletja
Prvi raziskovalci in prvi vzponi v naših gorah
Prvi pristop na Triglav leta 1778
Triglav sredi boja o teoriji nastanka kamnin
Merjenje višine Triglava
Nastajanje planinskih društev
Ustanovitev slovenskega planinskega društva
Jakob Aljaž in bitka za Triglav
Triglav postane slovenska "romarska gora"
Gvant, cepin in okovanke
Triglav – simbol Slovencev

Peter Mikša (1977) slovenski zgodovinar, alpinist; zaposlen kot asistent na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je doktoriral z disertacijo Alpinizem na Slovenskem. Napisal je več člankov iz zgodovine planinstva in alpinizma, knjigo Matica planinstva: ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica, kot soavtor je sodeloval pri knjigah: Zgodovina slovenskega alpinizma, Slovensko planinstvo, Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.