Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2024
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Članarina 2013 Natisni stran
 

članarina 2013: Pogovor z vodjo odbora za članstvo PZS
27.01.2013

Objavljeno z dovoljenjem gl. urednika Planinskega vestnika in obenem avtorjem intervjuja g. Habjana. Pogovor je bil objavljen v januarski številki Planinskega vestnika.

Planinska organizacija nudi kvaliteten članski servis
Pogovor z Mileno Brešan, vodjo odbora za članstvo PZS
Vladimir Habjan

Ob začetku novega leta običajno podaljšujemo članarino ali se na novo včlanjujemo v društva. Planinska zveza Slovenije (PZS) je med najštevilčnejšimi društvenimi organizacijami s preko 58.000 člani. Kaj nam pomeni in kaj prinaša članstvo v tej organizaciji, tudi v luči novega Pravilnika o članstvu posameznikov, ki ga je Upravni odbor PZS sprejel novembra lani, nam je v pogovoru povedala Mileno Brešan, vodja odbora za članstvo pri PZS.

 
  Milena Brešan, vodja odbora za članstvo PZS (Foto: Zdenka Mihelič)
   
PZS sodi med najštevilčnejše prostovoljne organizacije v državi. Koliko je trenutno članov? Kako se je gibalo članstvo v zadnjih letih in ali morda veste, katerega leta je imela PZS največ članov in koliko jih je bilo?
Večje število članov od PZS imata Zveza društev upokojencev Slovenije in Gasilska zveza Slovenije. Končno število članov za leto 2012 še ni znano, saj obračun še ni zaključen, upamo pa, da bo preseženo lansko število (58.389). Planinska organizacija je bila najštevilčnejša leta 1989, ko smo beležili 114.207 članov, nato je članstvo konstantno padalo do leta 2005 (52.509 članov), od takrat pa ponovno beležimo rast.

Kaj pomeni biti član PZS? Kakšni so razlogi, da bi se obiskovalec gorskega sveta vključil v organizacijo?
če so bili prvi člani Slovenskega planinskega društva (SPD) entuziasti, ki so želeli 'ohraniti slovenskim goram slovenske lice', so danes razlogi za članstvo bolj raznoliki. Verjamem, da je pri velikem številu članov glavni razlog pripadnost planinski organizaciji. Planinstvo kot način življenja te prej ali slej pripelje do planinske organizacije (možnost nadgradnje znanja, organiziranih zahtevnejših vzponov, druženje z enako mislečimi …), seveda pa niso zanemarljive tudi ugodnosti članstva (zavarovanja, popusti pri nočitvah v planinskih kočah, članicah UIAA in avstrijske ÖTK, razni komercialni popusti pri ponudnikih itd.), ki brez dvoma predstavljajo močan motiv za vključitev.

Pred leti je bilo precej zanimanja za včlanjevanje v avstrijsko planinsko organizacijo. Kako je s tem zdaj? Kaj imajo Avstrijci, česar PZS nima, in obratno?
Avstrijska planinska organizacija je imela, vsaj po mnenju nekaterih, v določenih segmentih boljše zavarovanje. Da bi ponudili našim članom primerljive pogoje, je bila uvedena dodatna kategorija članstva A+. Tudi po uvedbi tega članstva, ki vsebuje najvišja zavarovalna kritja članov PZS, lahko ugotovimo, da OeAV nudi svojim članom večje zavarovalne ugodnosti, kar je glede na številčnost organizacije (380.000 članov) razumljivo. Zavarovanje članov PZS tako npr. ne vključuje zavarovanja z asistenco, za katerega so člani PZS zelo zainteresirani, pa tudi ne zavarovanja alpinističnih odprav (teh tudi OeAV ne krije). OeAV vzpodbuja članstvo družin, saj so otroci ob sočasni včlanitvi družinskih članov oproščeni plačila članarine. Pri članskem zavarovanju PZS je v zadnjih letih dosežen bistven napredek, še dodatne izboljšave pa načrtujemo po vzpostavitvi popolne in ažurne centralne evidence članstva konec leta 2013. Planinska zveza bo še naprej sledila ciljem še kvalitetnejšega članskega servisa in se trudila tudi na ta način odgovoriti na raznolike potrebe vseh starostnih skupin planincev, ki obiskujejo gorski svet (mladi, starejši planinci, alpinisti, športni plezalci, turni smučarji, kolesarji …).

V zadnjih letih PZS beleži dokaj visok porast članstva A. čemu to pripisujete?
članarini A in A+ poleg ostalih bonitet nudita tudi bistveno višje zavarovalne vsote in verjetno je prav to razlog porasta članstva A, saj je članarina A+ prilagojena željam in potrebam najaktivnejših planincev in alpinistov.

 
 
   
Pravilnik o članstvu posameznikov predvideva več vrst članarine. Jih lahko na kratko povzamete? Kaj bi svetovali tistim, ki bi se želeli včlaniti, kaj naj izberejo? Kaj pomeni družinski popust?
V planinski organizaciji imamo naslednje kategorije članov: A+ – člani z največjim obsegom ugodnosti, A – člani z večjim obsegom ugodnosti, B – polnoletni član z osnovnim obsegom ugodnosti, B1- člani, starejši od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti, S+Š – srednješolci in člani s statusom študenta do vključno 26. leta starosti z osnovnim obsegom ugodnosti, P+O – predšolski ali osnovnošolski otroci z osnovnim obsegom ugodnosti in člani OPP – osebe s posebnimi potrebami (osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost) z omejenim obsegom ugodnosti.
V letu 2012 je bila zaradi posebnih ugodnosti za družine ponovno uvedena družinska članarina. Družine lahko ob sočasnem plačilu članarine uveljavljajo poseben 20-odstotni popust (razen A+, A in B1), člani A+ in A imajo enako vrednost popusta, kot pripada članom B. Pravilnik o članstvu posameznikov določa, da se družinske člane poleg staršev štejejo še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (OPP) in so člani družine. Za družino se šteje tudi mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Posamezniku, ki se želi včlaniti, bi svetovala, da se natančno seznani z ugodnostmi članstva in izbere kategorijo, primerno svoji starosti in potrebam. Vrste in ugodnosti članstva so objavljene na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS št. 4/2012, informacije pa nudijo tudi vsa planinska društva.

Upravni odbor PZS je na novembrski seji sprejel Pravilnik o članstvu posameznikov. Kaj so bili razlogi za sprejem novega pravilnika? Kaj so poglavitne novosti, ki jih prinaša?
Razlogov za sprejem novega pravilnika, ki je nadomestil Pravilnik o izkaznicah in vrstah članarine, je več: spremembe na področju članstva, ki jih je uvedel novi statut PZS, centralna evidenca članstva, ki se vodi v informacijskem sistemu Naveza, vedno glasnejše zahteve po spremembi članske izkaznice itd. Pravilnik določa obvezno vodenje seznamov članov in njihovih pristopnih izjav ter posredovanje podatkov na PZS, opredeljuje osebne podatke, ki jih mora posameznik posredovati ob včlanitvi in ki se vnašajo v Navezo, določa obliko in vsebino nove planinske izkaznice in za prehodno obdobje največ petih let znamkico kot dokazilo o plačilu članarine za tekoče leto. Novo izkaznico prejmejo v letu 2013 člani A in A + (stroške izdaje teh izkaznic krije PZS), v naslednjem tudi B, B1 in S+Š, za mlade planince pa ostajata v veljavi Cici dnevnik in dnevnik Mladi planinec. Pravilnik je tudi določil novo delitveno razmerje članarine med planinskimi društvi in PZS kot 50 : 50 za članarino članov B, B1 in S+Š, ki bo na podlagi v javni obravnavi usklajenih meril uveljavljeno v letu 2013.

 
  Gneča pri Poštarski koči na Vršiču (Foto: Lado Stružnik, Delo)
   
PZS nima evidence vseh svojih članov, ki jo imajo planinska društva, se je pa tega lotila z informacijskim sistemom Naveza. V kakšnem času predvidevate, da bodo zbrani podatki o vseh članih? Kaj bo PZS s tem pridobila? Kdaj lahko računamo, da bomo imeli tudi podatek o članstvu v planinskih društvih za vse naročnike Planinskega vestnika?
Za cilj smo si zadali, da bo centralna evidenca članstva, vodena v Navezi, zaključena do konca leta 2013. Planinska zveza bo tako prvič zbrala podatke vseh svojih članov, kar ji bo omogočilo boljše prepoznavanje problemov posameznih kategorij članstva in njihovo predstavitev državnim organom in drugim subjektom. Vzpostavljen bo tudi direkten kontakt s članstvom (član, ki to želi, lahko ob izpolnitvi pristopne izjave posreduje tudi telefonsko številko in naslov elektronske pošte). Centralna evidenca članstva bo omogočala ureditev članstva posameznika v več planinskih društvih, pa tudi lažje pridobivanje ugodnosti za posamezne kategorije članstva (npr. zavarovanje z asistenco). Ob izpolnitvi izjave vsak član navede tudi, ali je naročnik Planinskega vestnika, tako da bo iz centralne evidence članstva predvidoma do konca leta 2013 razviden tudi ta podatek.

Vemo, da se lahko včlanimo v planinsko društvo. Se lahko včlanimo tudi na sedežu PZS na Dvorakovi 9? Kaj potrebujemo za včlanitev (dokumenti, slika …)? Na koliko društvih v Sloveniji se lahko včlanimo preko spleta?
člani društev, ki so pisno pooblastila PZS za posredovanje pri včlanjevanju, se lahko včlanijo v posamezno planinsko društvo tudi na sedežu PZS (v času uradnih ur), ob raznih dogodkih, kjer je PZS prisotna s stojnico (sejmi, srečanja, prireditve …), od lanskega avgusta pa tudi preko spletne strani PZS, pri čemer pa morajo obvezno navesti društvo, katerega člani želijo postati. V primeru včlanitve preko PZS je višina članarine enaka priporočenim zneskom, ki jih za članarino določi UO PZS, ne glede na to, kakšno višino članarine je za svoje člane določilo posamezno planinsko društvo. Ob včlanitvi je treba izpolniti pristopno izjavo, v kateri se navede tudi osnovne osebne podatke, fotografija ni potrebna. S PZS je doslej dogovor o spletnem včlanjevanju sklenilo 141 društev.

 
 
   
Pri kateri zavarovalnici je sklenjeno zavarovanje članov PZS? Ali lahko povzamete višine najbolj tipičnih zavarovanj (vrste planinstva in višine gora po svetu)?
Zavarovanje članov PZS je sklenjeno pri zavarovalnici Wiener Städtische, podružnici v Ljubljani. Z njo je sklenjena pogodba za nezgodno zavarovanje članov, zavarovanje stroškov reševanja v tujini, zavarovanje za stroške vrnitve v domovino in zavarovanje zasebne odgovornosti članov PZS. V zavarovanje je vključeno zavarovanje odgovornosti PZS in strokovnih kadrov PZS. V nadaljevanju povzemam vrste zavarovanj in višine zavarovalnega kritja, obširna obrazložitev zavarovanj pa je objavljena na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS št. 4/2012.
Osnovno zavarovalno jamstvo velja za opravljanje naslednjih planinskih dejavnosti: pohodništvo do 6000 metrov nadmorske višine, trekinge, gorništvo do 6000 metrov nadmorske višine (vključuje lažje plezanje do IV. stopnje po težavnostni lestvici UIAA), alpinizem ter športno plezanje (tudi ledno) do 5000 metrov nadmorske višine v naravi ali na za to ustrezno urejenih plezališčih in umetnih stenah, turno kolesarstvo in turno smučanje, krpljanje, prostovoljno vodništvo in prireditve ter akcije v organizaciji PZS in planinskih društev.
Nezgodno zavarovanje članov velja za ves svet. Zavarovalne vsote se razlikujejo glede na vrsto članstva: za nezgodno smrt člani A+ 25.000 EUR, člani A 15.000 EUR, člani B, B1, S+Š in P+O 5500 EUR; za invalidnost člani A+ 75.000 EUR, člani A 50.000 EUR, člani B, B1, S+Š in P+O pa 8500 EUR.
Zavarovanje stroškov reševanja velja za člane A, B, B1, S+Š in P+O v tujih gorah Evrope in Turčije, za člane A+ pa za ves svet. Zavarovalno kritje za stroške reševanja znaša za člane A + 15.000 EUR, za člane A 10.000 EUR, za člane B, B1, S+Š in P+O pa 3000 EUR.
člani A+ imajo s plačilom članarine avtomatsko tudi sklenjeno zavarovanje za stroške reševanja pri zavarovalnici Generali pod nekoliko izboljšanimi pogoji, kot so bili v preteklem zavarovalnem obdobju. Stroški reševanja ne vključujejo stroškov reševanja v Sloveniji, ker je reševanje v Sloveniji razen v izjemnih primerih hude malomarnosti brezplačno. člani A in A+ so dodatno zavarovani za stroške vrnitve poškodovane osebe v domovino (A 1000 EUR, A+ pa 2000 EUR). Kritje za vse kategorije zajema samo povrnitev stroškov reševanja in ne vključuje 24-urne asistence pri reševanju.
Zavarovalno kritje zasebne odgovornosti članov velja za člane A+ (150.000 EUR) in za člane A (120.000 EUR) za ves svet, za člane P in O, B, B1, S+Š (50.000 EUR) pa za gore Evrope in Turčije. Zavarovanje v okviru članstva PZS pa ne zajema stroškov bolnišničnega zdravljenja, zato predlagam, da posamezniki pred odhodom v tujino preverijo sistem kritja v državi, kamor so namenjeni.

Nam lahko pojasnite, na kakšen način prijavimo nezgodo in uveljavljamo stroške reševanja doma ali v tujih gorah?
Po končanem zdravljenju prijavimo nezgodo PZS (po pošti ali e-pošti) z izpolnitvijo obrazca Prijava nezgode, ki je objavljen na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS št. 4/2012. Prijavi je potrebno priložiti kopije zdravniške dokumentacije o poteku in trajanju zdravljenja skupaj z izvidi o morebitnih posledicah ter podatke o predhodnih boleznih ali drugih telesnih pomanjkljivostih. če se je pripetila nezgoda v tujini članom P+O, S+Š, B, B1 in A, izpolnijo obrazec Prijava stroškov reševanja ali vrnitve zavarovalnice Wiener Städtische, člani A+ pa obrazec Prijava škode za plačilo stroškov reševanja/nudenja medicinske pomoči zavarovalnice Generali. če se uveljavlja tudi zavarovanje za stroške reševanja v tujih gorah, je treba ob prijavi predložiti potrdilo o plačilu stroškov reševanja. V primeru prijave škodnega primera iz naslova odgovornosti zavarovanec, ki je povzročil škodo tretji osebi, izpolni obrazec Prijava škodnega primera zavarovanca odgovornosti, oškodovanec pa Odškodninski zahtevek. Prijaviteljem priporočam, da glede prijave škodnih primerov najprej kontaktirajo PZS (telefon 01/43 45 680, info@pzs.si).

 
  Osnutek nove članske izkaznice
   
Imate na PZS pregled, v koliko primerih so člani PZS v letu 2012 uveljavljali pravico do odškodnine in ali je bilo pri tem kaj zapletov?
V letu 2012 je bilo 17 primerov uveljavljanja zavarovalnega kritja za povrnitev stroškov reševanja v tujih gorah, odškodninsko odgovornost, odškodnino zaradi invalidnosti in žal tudi zaradi smrti. En primer izplačila je bil zavrnjen, saj se nezgoda ni zgodila v času planinskih aktivnosti, v štirih primerih je bila odškodnina izplačana, ostali postopki pa še niso zaključeni.
Postopke poskušamo skupaj z zavarovalnico, zavarovalnim zastopnikom in prijavitelji čim prej zaključiti in ovire reševati sproti. Velja posebej opozoriti, da nezgodno zavarovanje krije samo primere invalidnosti in smrti, zato za obiskovanje tujih gora priporočam članarino A ali A+, ki imata višje zavarovalno kritje za reševanje, saj stroški reševanja v tujini lahko zaradi zahtevnejšega reševanja ali večje oddaljenosti kraja nesreče hitro presežejo znesek 3000 EUR, ki je vključen v ostale članarine.

V letu 2013 bo izdana nova članska izkaznica za člane A in A+. Je že znano, kako bo videti? Zakaj je potrebna zamenjava? Kako to, da ne bo izkaznic tudi za druge kategorije članstva?
člani Odbora za članstvo smo soglasno potrdili všečno novo obliko in vsebino izkaznice, na kateri ni več fotografije člana, podatki so navedeni tudi v angleškem jeziku, njena največja prednost pa je, da so podatki berljivi tudi elektronsko. Elektronsko berljivi zapis bo olajšal delo tako društvom kot tudi drugim uporabnikom, klasične knjige gostov bo lahko zamenjala elektronska evidenca in na ta način razbremenila zamudno vpisovanje, s katerim so bili oskrbniki večjih planinskih postojank zelo obremenjeni. Društvom v sistem Naveza ob podaljšanju članarine ne bo več treba ročno vpisovati podatkov člana, tudi ponudnikom ugodnosti bo lažje. Prav gotovo se bo izkazala uporabnost še na mnogih področjih planinskega udejstvovanja (npr. prijave na usposabljanja, na razne planinske aktivnosti v društvih). Zaradi testiranja novih tehničnih prednosti prejmejo novo izkaznico v letu 2013 le najaktivnejši člani planinske organizacije, torej člani A in A+, ki izkaznico tudi najbolj uporabljajo, so pogosto v tujini itd.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.