Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Markacijski odsek Natisni stran
 

Žiga-žaga in pleskanje Kalškega Grebena (16. 9. 2018)
22.09.2018

Po nekaj letih smo spet začasno okrepili markacijske vrste PD Onger Trzin, v resnici dvojico Andreja & Danilo, brez katere ne bi bilo niti vseh dosedanjih akcij. Pred OŠ se nas je v meglenem jutru zbralo celih 6 (šest) Trzincev in ena 4-nožna kosmatinka, večina že z inventarno številko (kje ste bili mlad(in)ci?), pa vendar vsi "našpičeni" za akcijo.

Tik pred Kriško planino pa še komendska četverica fantov, najmlajša v starosti okrog 10 let. Kemija med soudeleženci je bila kljub heterogenosti prava že med vožnjo do TV-stolpa, ko smo se zaradi cestnine (5 € - hm, ali je to prav ali ne kadar nekaj delaš v korist upravljavca ceste, presodite sami …) združili v dva avtomobila. Po prečkanju v tem času "kravjega" smučišča na Zvohu smo sestopili do planine Dolga njiva, kjer so nas pozdravili, poleg sonca, seveda, še konji in ovce. Seveda so nas čudno gledali, ko pa smo imeli v rokah orodje in orožje, žagarsko, namreč.

Na križišču markiranih planinskih poti za vrh Kalškega grebena in Malo Kalško goro smo se razdelili v dve skupini - žagarsko in pleskarsko. Kaj je počela ena in kaj druga ni težko uganiti. Prva je prišla "do konca" oziroma vse do tam, kjer se konča ruševje (je že previsoko, da bi raslo), druga pa do pod zloglasne škrbine, tehnično najtežjega mesta na poti z vrha Kalškega grebena na Kokrsko sedlo. Žagarji (nekaj orodij nam je posodila trzinska Civilna zaščita) smo si privoščili še vzpon na vrh, potem pa smo se dobili skupaj pri koritu z vodo na že omenjeni planini. Utrujeni, a zadovoljni po dobro opravljenem delu smo se v poznem popoldnevu vrnili k jeklenima konjičkoma pri TV-stolpu.

Že takrat so v dolini verjetno prižgali krušno peč, v kateri so nam kasneje spekli slastne pice. Kako že pravijo – kdor ne dela, naj vsaj je; a to seveda ne velja za markaciste. Drugo leto pa se spet vidimo, saj ruševje raste hitreje kot pa je naša vnema, da ga (s-)krajšamo tako, da nas ne bo motilo med hojo po planinskih poteh, za katere skrbi PD Onger Trzin.

LP, Miha

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.