Uvod
  Aktualno
  Članarina 2021
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Markacijski odsek Natisni stran
 

150 let od rojstva Alojzija Knafelca
17.07.2009

Krog je različnih starodavnih verovanjih simbol večnosti ali celote. Nima ne začetka in ne konca, vse v naravi nenehno kroži. Kelti so vzorce krogov uporabljali pri svojih zapletenih vezeninah in s tem opozarjali na večno gibanje.
Knafelčeva markacija - rdeč kolobar z belim krogom v sredini je likovno izčiščen in popoln znak, ki je obenem izviren, udomačen, funkcionalen, enostaven, opazen in razpoznaven. Skozi desetletja je postala Knafelčeva markacija eden od simbolov slovenskega alpskega prostora.

 
  150 let rojstva Alojzija Knafelca – »očeta« slovenske markacije
   
V letu 2009 praznujemo 150 letnico rojstva Alojzija Knafelca – »očeta« slovenske planinske markacije. Alojzij Knafelc se je rodil 23. junija 1859 se je v Šmihelu pri Novem mestu. Po končanih dveh razredih takratne gimnazije je služil vojaški rok v Ljubljani med leti 1880 in 1883. Nato je nekaj časa delal kot domači učitelj v Škrljevem (občina Šentrupert na Dolenjskem).
Leta 1884 je pri državnih železnicah dobil službo risarja za gradnjo železniške proge Hrpelje – Kozina. Premeščen je bil v Beljak, od tam pa leta 1906 v Trst, kjer je bil do leta 1915. Leta 1916 je zopet prišel v Ljubljano. Leti 1917 in 1918 je preživel v Krkonoših na češkem. Leta 1918 je v Ljubljani na Orlovi ulici kupil hišo. Upokojil se je leta 1922 v Zagrebu.
Po upokojitvi se je naselil v Ljubljani, kjer je živel do svoje smrti. Alojzij Knafelc je umrl 26. aprila 1937 v Ljubljani.

Označitev planinskih poteh je imela v osnovi namen označitve smeri poti oz. vzpona na vrh, kar so v prvi začetkih (okrog leta 1778) v naših gorah označevali kar s kamnitimi možički, kar je bilo najbolj priročno vendar zelo izpostavljeno vremenskim vplivom. Kasneje (okrog leta 1871) se je pojavila še nadelava poti, kar je pomenilo, da so na težje prehodnih mestih »popravili« naravo.
Z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva - SPD v letu 1893 je označitev planinskih poteh pridobila pomen še na narodni obrambi slovenstva – preprečiti potujčevanja slovenskih gora z nemški napisi in kažipoti.

Alojzij Knafelc je bil zavzet planinec saj je bil že zunanji član piparjev – prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale 1892. Takoj po ustanovitvi SPD leta 1893 se je včlanil vanjo.

Na pobudo nekaterih Ziljanov ter članov beljaškega Slovenskega omizja, med katerimi je bil tudi Alojzij Knafelc, je bila 18. januarja 1900 v Borjah na Zilji ustanovljena prva podružnica SPD na Koroškem - Ziljska podružnica. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc.
V tem času je med leti 1902 in 1903 zaznamoval tudi prve planinske poti v Zajezeri (zahodne Julijske Alpe – v današnji Italiji).
V letu 1906 je Ziljska podružnica SPD izgubila skoraj vse člane beljaškega Slovenskega omizja, ker so bili kot železniški uradniki, ki so bili zavedni Slovenci, po predlogu narodnih nasprotnikov premeščeni iz Beljaka v Trst. Med njimi je bil tudi tajnik Ziljske podružnice SPD Alojzij Knafelc.
Po prihodu v Trst leta 1906 se je pridružil tamkajšnji podružnici SPD. Načrtno je obiskoval zahodne Julijske Alpe in markiral marsikatero pot.

Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 so v SPD začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Ideja je padla na plodna tla, zato je bil leta 1921 organiziran tečaj za markiranje, ki ga je vodil Alojzij Knafelc. Tam so se dogovorili, da bo prihodnja enotna oznaka na planinskih poteh rdeč kolobar z belim krogom v sredini, ki jo je predlagal Alojzij Knafelc. Poleg markacije je njegova »iznajdba« tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom. Alojzij Knafelc je pripravil tudi enotna navodila za markiranje potov, ki jih je objavil v julijski številki Planinskega vestnika leta 1922 in leta 1924 še v samostojni publikaciji.

4. marca 1922 na občnem zboru je bil v Osrednji odbor SPD izvoljen Alojzij Knafelc, kot načelnik markacijskega odbora. član Osrednjega odbora SPD je ostal vse do svoje smrti leta 1937. Spomladi leta 1922 je začela potekati akcija za označitev vseh naših gorskih poti z novo markacijo in smernimi tablami. Glavne poti so bile z novimi oznakami opremljene v dobrih dveh mesecih.

Leta 1923 je na novo prepleskal Aljažev stolp. Takrat je bil na vrhu Triglava že šestdesetič. Od leta 1928 dalje je bil tudi gospodar koče pri Triglavskih jezerih. Nanj še danes spominja plošča na skali ob jezeru.

Delo pri markiranju poti z novimi oznakami se je dobro uveljavilo in je bilo zelo upoštevano. Ker so se pojavljala tudi razna poškodovanja teh oznak, je bila na osnovi Zakona o notranji upravi izdana Naredba bana Dravske banovine o zaznamovanju poti, stez in smuških smeri (o markacijah) v Dravski banovini, ki je bila objavljena v Službenem listu Kraljevine Jugoslavije, Kraljeve banske uprave Dravske banovine 18. novembra 1933.

Alojzij Knafelc je poleg markacij skrbel tudi za smerne (kažipotne) table. Te je naročil pri mizarju, slikarski posel je opravil sam. Sam je tablice tudi zanesel na predvideno mesto in jih tam tudi namestil. Vodil je točen seznam takih tablic z zaporednimi številkami. Seznam se končuje leta 1936 s številko 466.
Pisal je razne članke v Planinski vestnik. V njem je objavil veliko planinskih spominov. Zanimal se je tudi za fotografijo. Razen objektiva je celoten fotoaparat izdelal sam.
Svojo voljo in spretnost v vseh stvareh je pokazal 11. septembra 1900, ko se je pri triglavski kapelici poročil prvi par. Alojzij Knafelc je bil cerkovnik, ministrant in fotograf.
Iz pisnih virov ni zaznati, da bi si ustvaril družino, planinarjenja se je lotil načrtno in ostal temu načrtu zvest vse življenje. V planine je hodil predvsem sam.

Alojzij Knafelc je bil tudi kartograf, saj mu je risarska spretnost pomagala pri risanju grebenskih zemljevidov (Julijske Alpe (leta 1910), relief Tržaške okolice s pristaniščem in Blejsko jezero z okolico (leta 1911). Narisal je tudi železniško karto Jugoslavije (leta 1925).

Po drugi svetovni vojni je Planinska zveza Slovenije nadaljevala z enotnim označevanjem. Pravila in navodila za markiranje so bila sprejeta na redni letni skupščini PZS 15. januarja 1948 v Ljubljani in nato še na skupščini Planinske zveze Jugoslavije na Žabljaku pod Durmitorjem (v črni gori). S tem je bila Knafelčeva markacija razširjena na področje celotne nekdanje Jugoslavije.

Planinska zveza Slovenije od leta 1960 dalje zaslužnim markacistom podeljuje priznanja, ki so ravno tako poimenovana po njem. In sicer za večletno delo na planinskih poteh »Knafelčevo priznanje« in za življenjsko delo na področju nadelav planinskih poti »Knafelčevo diplomo«.
V letu 2002 smo v Sloveniji obeležili 80 let Knafelčeve markacije.

Z Zakonom o planinskih poteh (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2007, 10.07.2007) ter podzakonskimi akti - uredbami (objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 16/2008, 15.02.2008 in št. 80/2008, 08.08.2008), ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije sta oblika in uporaba Knafelčeve markacije po dolgih 74 letih pri nas ponovno zakonsko urejeni.

Po virih povzel Andrej Gril.


V njegov spomin je Pošta Slovenije, d.o.o. iz Maribora, v letu 2009 izdala priložnostno poštno znamko z motivom planinske markacije in Alojzija Knafelca ter poštni žig.

Viri:
• [1] 80 let Knafelčeve markacije, Tone Tomše, Planinski vestnik, št. 10, 102. letnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije, oktober 2002
• [2] Alojz Knafelc (Novo mesto, Šmihel, 23.6.1859- Ljubljana,26.4.1937), Tone Tomše, http://www.pzs.si/index.php?stran=Novice&novica_id=4030, spletna stran Planinske zveze Slovenije, 24.06.2009
• [3] Kratek pregled zgodvine slovenskega planinstva na Koroškem, http://www.planinci.at/zgodovina/zgodovina.htm, spletna stran Slovenskega planinskega društva Celovec
• [4] Znamke leta 2009 - Alojz Knafelc (1859-1937), mag. Bojan Bračič, http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=875&artikelid=9367, spletna stran Pošte Slovenije, d.o.o., 31.01.2009

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.