IZI 2006 (1.4.2006) – 2.
04.04.2006

V resnici v Trzinu medvedje niso najbolj pogosti gostje – a enega »trzinskega medveda« imamo vendarle vedno na razpolago.

Sodelujoči so morali ugotavljati, katere živali sreča na nočnem pohodu po trzinskem gozdu.

Pri gradu Jable, ob sedaj urejenem ribniku (brez rib!) je na »preži« čakala žaba. Seveda – Trzin je bil včasih zelo znan po svojih zamočvirjenih travnikih ...

... sodelujoči pa medtem verjetno sploh niso vedeli, da stojijo na ozemlju sosednje, mengeške občine. Ja, ja – tako je, če živiš v drugi najmanjši slovenski občini (Osilnico smo pa le prehiteli ...).

pod kamnolomom je sodelujoče čakala nova točka – pravzaprav slavni rokovnjač Dimež. Sodelujoče je »napadel« z nekaj rokovnjaškimi besedami, mimogrede pokazal, kako s »pihalnikom« ustrahovati tiste, ki imajo preveč pod palcem, na koncu pa zastavil vprašanje, kaj je bil po poklicu Anton Cerar, ki je leta 1940 napisal povest Dimež (ne prvi!).

Pred sedežem podjetja čistoča sedi še čistilec stekel in preverja, koliko znanja o tej »trzinski obrti« je med planinci.

Polona se sicer potrudi in precej dobro očisti navidezno steklo ...

... ampak Mušič (kako značilno!) vseeno na koncu doda čiščenju svoj pečat. Da ne bo pomote: Lov za zakladom je bil pripravljen le v namen srečanja – smo se pa sodelujoči zmožni »preleviti« še v marsikaj drugega.

Konec srečanja – sklep: Še se moramo dobit!