Skupščina Planinske zveze Slovenije (Ormož, 14. 4. 2012)
17.04.2012

	Kulturni dom v Ormožu so napolnili planinci "z vseh vetrov"

Na povabilo PD Maks Meško Ormož, ki letos praznuje 50 let delovanja, je bila v soboto, 14. 4. 2012, v kulturnem domu v Ormožu redna letna skupščina Planinske zveze Slovenije (PZS).

Pred skupščino sta bili izvedeni dve delavnici:
1. Predstavitev predloga meril za dvonamensko rabo planinskih poti in
2. Predstavitev problematike turističnega vodenja in turističnih aranžmajev v planinstvu.
Obe tematiki se seveda precej dotikata tudi našega društva.
Sodelujoči so pri 1. delavnici proučili možnosti, kako bi lahko določene planinske poti ponudili tudi turnim kolesarjem, pri 2. delavnici pa so obravnavali nedorečeno zakonodajo, ki posamezne planinske aktivnosti uvršča v sfero turizma, čeprav jih izvajajo prostovoljci.
Te so zato po mnenju predsednika PZS Bojana Rotovnika, nepridobitne, kar je bistvena razlika v primerjavi z dejavnostmi turističnega gospodarstva. Zaradi takšne zakonodaje imajo v planinskih društvih težave pri izvajanju dela svojih aktivnosti.

	Dekleta iz Ormoža so šle "prav po čukovsko Gor v hribe ..."

Začetek skupščine so zaznamovale predvsem dekleta in fantje iz gimnazije Ormož z deklamacijami in ubranim petjem, ter gospod, ki nas je nagovoril v pristni ormoški govorici. Na koncu nas je pozdravil tudi župan občine Ormož Alojz Sok.

Na skupščini smo soglasno potrdili vsebinsko in finančno poročilo PZS za leto 2011, okvirni program za leto 2013 in po zares dolgotrajnih usklajevanjih končno, sprejeli nov, posodobljen statut PZS. Glede na to, da je nekaterim vodjem MDO-jev na lanski skupščini v Kočevju uspelo "minirati" takratni predlog statuta je bilo tokrat rezultat skoraj neverjeten, saj je bil statut sprejet skoraj soglasno.

Delegati so se seznanili tudi z bolj natančno določenim solastništvom planinskih nepremičnin. Pri velikem številu koč ima namreč PZS 10% (kontrolni) delež. In to v nekaterih primerih pridobivanja finančnih sredstev pomeni težavo. Na skupščini smo lahko slišali tudi nekaj več besed o uporabi modernih medijev v planinski organizaciji, pa o uvedbi projekta "Družinam prijazna koča" (te bomo srečali predvsem v sredogorju), ter o nadaljevanju projekta "Okolju prijazna koča", s katerim si sami postavljamo celo višja okoljevarstvena merila, kot nam jih predpisuje država.

	Predsednik PZS Bojan Rotovnik med uvodnim nastopom

Izvedeli smo, da morajo biti vsi planinski objekti, ki doslej niso bili priključeni na javno komunalno omrežje, in stojijo na zaščitenih območjih do leta 2015 priključeni na lastne, majhne čistilne naprave (ostali, ki ne stojijo na zaščitenih območjih pa najkasneje do leta 2017). Doslej je PZS opremila že 35 objektov, na podobno ureditev pa jih čaka še ok. 50.

Zaključuje se tudi projekt kataster planinskih poti skupaj z GPSsledmi ter pripravlja izdaja ustreznih digitalnih zemljevidov. Markacisti so bili za to svoje prostovoljno delo še posebej pohvaljeni, saj vzorno skrbijo za kar 9000 kilometrov markiranih planinskih poti – imeli pa so tudi glavno vlogo pri meritvah z GPS napravami.

Zaključek je bil prav tako zaznamovan kot začetek – s kulturo. Nekateri so si ogledali film znanega gorskega reševalca Janeza Brojana iz Mojstrane, z naslovom Gorski reševalci v kraljestvu Zlatoroga, drugi pa s(m)o obiskali zbirke Muzeja Ormož.

Pa še ena "planinska" pred ormoškim kulturnim domom (vse foto: Emil Pevec)