Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  Članarina 2020
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Trzin Natisni stran
 

Je bilo tudi v Trzinu prazgodovinsko naselje?
15.05.2005

V sredo, 20. aprila, je Turistično društvo Trzin povabilo arheologa Milana Sagadina, da naj Trzincem, ki jih zanima preteklost njihovega kraja spregovori kaj o ugotovitvah arheologov o sledovih nekdanjih prebivalcev na območju Trzina. Gost večera je povedal, da Trzina ni mogoče arheološko raziskovat ločeno od sosednjih krajev, da pa nekatere najdbe in opažanja kažejo, da so na območju Trzina ljudje verjetno bivali že v prazgodovini. O tem pričata dve kamniti sekirici, ki sta bili najdeni v Trzinu. Tisto, ki so jo našli v trzinskem kamnolomu, so dokumentirali, a je kasneje izginila neznano kam, drugo pa še hrani Mengeški muzej, našli pa so jo na podstrešju ene od trzinskih hiš, tako da je pravo najdišče neznano.

 
 
   
Arheologi domnevajo, da je bila v tistem času naselbina na hribu Ongru, ki se dviguje nad naseljem. Našli so celo sledove, ki pričajo, da so tam ponekod človeške roke preoblikovale pokrajino, zato ni izključeno, da je bilo tam res naselje. Verjetnost te ugotovitve potrjuje tudi staro ledinsko ime za del Ongra, Žale. To je običajno označevalo pokopališče, lega domnevnega pokopališča pa ustreza značilnostim umestitve v prostor drugih podobnih pokopališč v bližini starodavnih naselbin. Milan Sagadin je povedal, da si arheologi pri iskanju sledov preteklosti pogosto pomagajo tudi s starimi ledinskimi imeni ter z zgodbami o preteklosti njihovih naselij, ki se jih še spominjajo stari ljudje. Povedal je tudi, da je bilo verjetno prazgodovinsko naselje tudi na Gradišču v loškem gozdu, arheologi pa imajo že tudi dokaze, da je bilo na pobočjih Gobavice nad Mengšem veliko prazgodovinsko naselje, verjetno največje v Sloveniji v tistem obdobju.

 
 
   
Seveda pa arheologe pri dokazovanju teh domnev čaka še veliko dela. Za rimsko obdobje je Sagadin povedal, da je verjetno kje skozi Trzin tekla rimska cesta, vendar njenega položaja še niso našli. Domnevo, da je cesta tekla po obronku Ongra tam, kjer zdaj propada stara cesta za cerkvijo, so ovrgle raziskave arheologov, vendar pa je cesta nekje vseeno bila, saj je zagotovo povezovala Mengeš, ki je bil v tistih časih dokazano pomembna rimska naselbina, z Ljubljano – Emono. Povedal je, da so na območju Trzina naleteli še na nekaj pričevanj kasnejših obdobij. Še zlasti je zanimiv bronati meč, ki so ga odkrili, ko so med urejanjem okolice gradu Jable, s tistega predela odvažali zemljo. Niso mogli točno ugotoviti kje je bil v preteklosti zakopan, vendar gre za zelo redko takšno najdbo na Slovenskem ozemlju.

Gost je povedal še celo vrsto zanimivosti, udeleženci srečanja pa so se zavzeli, da bi Občina omogočila še podrobnejšo arheološko preiskavo hriba Ongra. Tako bi lahko resnično potrdili, ali je bil hrib v pradavnini poseljen.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.